Opus: definicija in pomen opusnih številk v glasbi

Opus (pogosto skrajšano op.) je latinska beseda za "delo" in v glasbeni označbi pomeni zaporedno številko dela skladatelja. Običajno stoji za naslovom glasbenega dela in mu sledi številka: ko skladatelj javno objavi ali izda svoje prvo delo, mu lahko sledi oznaka "opus 1" (op. 1), naslednje objavljeno delo pa "opus 2" (op. 2) itd. Opusne številke torej pomagajo identificirati dela znotraj opusa posameznega skladatelja.

Zgodovina in pomen

Opusne številke so se začele redno uporabljati v 17. in 18. stoletju, a so sprva pogosto označevale le dela, ki so bila objavljena. To pomeni, da številka ne vedno pomeni natančen kronološki vrstni red nastanka: včasih je bolj izraz zaporedja objav ali urejanja kot datuma sestave. Do približno konca 18. stoletja so opusne številke pogosto podeljevali založniki, ne skladatelji sami, zato lahko pride do neskladij glede vrstnega reda ali pripisov.

Kaj nam pove opusna številka — primeri in omejitve

Z dodeljevanjem opusnih številk je lažje prepoznati, za katero skladbo nekega avtorja gre, a številka ne jamči nepogrešljivega podatka o datumu nastanka. Na primer: Beethoven je napisal veliko klavirskih sonat. Njegova prva omemba v tej vrsti, prva klavirska sonata v As-duru, ima opusno številko op. 26 — to kaže, da je bila objavljena v zgodnjem obdobju njegove karierе. Veliko let pozneje je napisal drugo klavirsko sonato v As-duru, ki nosi opusno številko op. 110. A kljub temu opusne številke ne povedo vedno popolne resnice o datumu nastanka ali natančnem vrstnem redu.

Katalogizacija del brez opusnih številk

Pri nekaterih skladateljih se opusne številke ne uporabljajo ali niso zadostne — na primer Mozartova dela pogosto nimajo opusnih številk. Muzikologi (strokovnjaki, ki preučujejo glasbo) so zato sestavili sistematične sezname oziroma kataloge del in jim dodelili posebne opravilne številke, ki omogočajo natančno identifikacijo. Slavni primer je seznam, ki ga je pripravil Ludwig von Köchel: v njem vsako Mozartovo delo dobi številko K (K kot Köchel); njegovo oštevilčenje sega do K.622. To omogoča razlikovanje med na primer Simfonijo v g-molu K.183 in Simfonijo v g-molu K.550.

Podobni kataloški sistemi so:

BWV (Bach-Werke-Verzeichnis) za Jana Sebastjana Bacha,
D (Deutsch) za Franca Schuberta,
Hob. (Hoboken) za Josepha Haydna,
in drugi specializirani seznami za skladatelje, katerih dela nimajo ali imajo nepopolno opusno numeracijo.

Posebne oznake in nepravilnosti

Opusne številke so lahko dodeljene ne le posameznim skladbam, temveč tudi sklopom del: na primer Chopinova etuda ali nizi skladb so pogosto zbrani pod enim opusom (npr. Op. 10 vsebuje 12 etud).
Obstaja oznaka op. posth. (posthumno), ki označuje dela objavljena po avtorjevi smrti.
Za dela brez opusne številke se včasih uporablja oznaka WoO (nemško Werke ohne Opuszahl – dela brez opusne številke).
Opusne številke so specifične za posameznega skladatelja in se ne primerjajo med avtorji (npr. op. 1 pri Beethovenu ne pomeni istega kot op. 1 pri Chopinu).
Založniki so v preteklosti včasih dodeljevali številke neformalno ali večkrat, zato lahko v obširnejši raziskavi pride do popravljanja ali ponovno razvrščanja številk.

Jezik in uporaba besede

V angleščini se množina besede "opus" pogosto napiše kot "opuses"; včasih se uporablja tudi latinska množina "opera", vendar to povzroča zmedo, ker je "opera" tudi ime za glasbeni žanr. V običajni rabi se zato pogosto raje uporablja "opuses" ali pa preprosto navajanje "opus numbers".

Beseda "opus" se uporablja tudi širše kot opis umetnikovega celotnega stvarstva ali posameznega pomembnega dela: npr. "To je njegov opus" ali latinsko pogosteje "magnum opus" (veliko delo), kar pomeni njegovo najbolj pomembno ali najbolj veličastno stvaritev. (Opombe: pravilna latinska besedna zveza je "magnum opus".)

Kratek povzetek

Opus (op.) pomeni delo in služi kot identifikacijska številka znotraj opusa posameznega skladatelja.
Številka pogosto odraža zaporedje objav, ne nujno natančno kronologijo nastanka.
Pri skladateljih brez opusne numeracije uporabimo kataloge (npr. K. za Mozarta, BWV za Bacha, D za Schuberta).
Obstajajo posebne oznake kot so op. posth. ali WoO za boljšo urejenost in identifikacijo del.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni "opus"?

O: Opus je latinska beseda, ki pomeni "delo". V glasbi se pogosto uporablja za skladateljevo delo, ki mu običajno sledi številka.

V: Kako se dodeljujejo številke opusov?

O: Številke opusa se običajno dodeljujejo zaporedno, ko skladatelj napiše nova glasbena dela. Na primer, prva skladba, ki jo skladatelj napiše, se imenuje "opus 1", naslednja "opus 2" itd. To nam pomaga ugotoviti, za katero glasbeno delo (določenega skladatelja) gre.

V: Ali imajo vsi skladatelji številke opusov?

O: Ne, vsi skladatelji nimajo svojih del z opusnimi številkami. Do približno konca 18. stoletja so opusne številke dobivala le glasbena dela, ki so bila objavljena. Nekateri muzikologi so preučili vsa dela znanih skladateljev in jim namesto opusnih številk dodelili kataloške številke; Mozartova glasba na primer nima opusnih številk, temveč številke Köchel (K) do 622.

V: Kaj je umetnikov opus magnum?

O: Umetnikov magnum opus se nanaša na njegovo največje delo ali mojstrovino.

V: Ali je "opus" pravilna angleška slovnica?

O: Da, "opuses" je pravilna angleška slovnica, saj sledi latinski množinski obliki za "opus". Edninska oblika je "opus".

V: Ali mora umetnik pri ustvarjanju umetniških del določiti številko opusa?

O: Ne, umetnikom pri ustvarjanju umetniških del ni treba dodeliti številke opusa, razen če se za to odločijo sami ali če jim jo za namene katalogizacije dodeli kdo drug.