Oblikovanje (1990-1993)
Skupino Opeth je leta 1990 ustanovil David Isberg. Isberg je prosil Mikaela Åkerfeldta, naj igra bas kitaro v skupini Opeth, ne da bi o tem obvestil druge člane skupine Opeth. Ko je Åkerfeldt naslednji dan prišel igrat s skupino, člani skupine niso hoteli zavreči svojega basista zaradi Åkerfeldta, zato so vsi člani skupine razen Isberga in Åkerfeldta odšli in ustanovili novo skupino. Skupini se je pridružilo in jo zapustilo veliko novih članov. Skupini Opeth so se pridružili Anders Nordin, ki je igral bobne, Nick Döring, ki je igral bas kitaro, in Andreas Dimeo, ki je igral električno kitaro. Döring in Dimeo sta skupino zapustila po enem koncertu, nadomestila pa sta ju Kim Pettersson na električni kitari in Johan DeFarfalla na bas kitari. DeFarfalla in Pettersson sta skupino Opeth zapustila po naslednjih dveh koncertih, pridružil pa se jima je Peter Lindgren, ki je igral električno kitaro.
Isberg je leta 1992 izstopil in se pridružil skupini Liars in Wait. Opeth so zdaj sestavljali le Åkerfeldt s petjem, Nordin z bas kitaro in Lindgren z električno kitaro. Ti trije člani so začeli pisati nove pesmi, ki so zvenele manj kot tipični death metal, začeli so uporabljati akustične kitare in kitarske harmonije, s čimer je skupina Opeth postala bolj progresivna death metal skupina. Johan DeFarfalla je za skupino Opeth ponovno začel igrati bas kitaro in ti štirje člani so posneli svoj prvi album Orchid.
Orchid, Morningrise in My Arms, Your Hearse (1994-1998)
Po turneji po Združenem kraljestvu so Opeth začeli snemati svoj drugi album Morningrise. Album je imel le pet pesmi, a je bil dolg 66 minut. Morningrise je bil velik uspeh, skupina pa je koncertirala po Združenem kraljestvu in Skandinaviji in igrala pesmi z obeh albumov. Podpisali so pogodbo z založbo Century Media, ki je leta 1997 ponovno izdala ta dva albuma. Po turneji sta Åkerfeldt in Lindgren iz osebnih razlogov odpustila DeFarfalla, zaradi česar je Nordin, ki je bil na počitnicah v Braziliji, zapustil skupino in ostal v Braziliji. Martin Lopez, ki je igral pri skupini Amon Amarth, se je skupini Opeth pridružil leta 1997, prav tako basist Martin Mendez tik pred snemanjem tretjega albuma My Arms, Your Hearse. Vendar je moral Åkerfeldt igrati bas kitaro pri nekaterih skladbah z albuma My Arms, Your Hearse. Album je izšel 18. avgusta 1998 in je bil še en velik uspeh. Album se je manj osredotočal na kitarske harmonije in bolj na progresivne metalske riffe.
Nastajajoča narava in park Blackwater (1999-2001)
Leta 1999 so Opeth podpisali pogodbo z britansko založbo Peaceville Records v Evropi, ki jo je distribuirala založba Music For Nations. Opeth je začel pripravljati naslednji album, vendar je zaradi zamud skupina pred snemanjem albuma imela le dve vaji. Na koncu je bil album Still Life izdan 18. oktobra 1999 (v Združenih državah Amerike šele februarja 2001)). Still Life je bil prvi album, posnet z Mendezom, in tudi prvi album skupine Opeth, na katerem je bil na sprednji strani ovitka logotip skupine. Still Life je konceptualni album, Åkerfeldt pa pojasnjuje, da album govori o nekom, "ki je nekako izgnan iz svojega rojstnega mesta, ker nima enake vere kot ostali tamkajšnji prebivalci. Album se začne, ko se po nekaj letih vrne, da bi se srečal s svojo staro 'bejbo'. Veliki šefi v mestu vedo, da se je vrnil... Začne se dogajati veliko slabih stvari."
Po nekaj koncertih v Evropi so se Opeth vrnili k delu na naslednjem albumu, ki ga je produciral Steven Wilson iz skupine Porcupine Tree. "Tokrat je bilo težko," je dejal Åkerfeldt, "vendar sem prijetno navdušen nad ogromnim rezultatom. Res se je bilo vredno potruditi." Wilson je skupino spodbudil tudi k uporabi novih zvokov in produkcijskih tehnik. "Steve nas je usmeril v področje 'čudnih' zvokov za kitare in glas," je dejal Åkerfeldt. Skupina Opeth je 21. februarja 2001 izdala svoj peti studijski album Blackwater Park. Ta izdaja je skupino Opeth spodbudila, da se je odpravila na prvo svetovno turnejo, na kateri je bila na čelu Evrope in igrala pred 60.000 obiskovalci na festivalu Wacken Open Air 2001 v Nemčiji.
Odrešitev in prekletstvo (2002-2004)
Po turneji v podporo albumu Blackwater Park so se Opeth vrnili domov in začeli pisati za naslednji album, vendar je imel Åkerfeldt težave z novim materialom: "Želel sem napisati nekaj težjega, kot smo kdajkoli prej, a sem imel vse te odlične mehke dele in aranžmaje, ki jih nisem želel zapraviti." Jonas Renkse iz skupine Katatonia, Åkerfeldtov dolgoletni prijatelj, je predlagal pisanje glasbe za dva ločena albuma - enega težkega in enega mehkega. Åkerfeldt je bil nad idejo navdušen, zato se je strinjal, ne da bi vprašal soigralce ali založbo. Medtem ko je bila soigralcem ideja o snemanju dveh ločenih albumov všeč, je moral Åkerfeldt prepričati založbo: "Moral sem nekoliko lagati ... rekoč, da lahko to snemanje opravimo zelo kmalu in da ne bo stalo več kot običajen enojni album." Ker je bila večina materiala napisanega, je skupina pred vstopom v studio vadila le enkrat, spet s producentom Stevenom Wilsonom v studiu Fredman. Åkerfeldt je dejal, da je bil proces snemanja pod pritiskom hkratnega dokončanja obeh albumov "najtežja preizkušnja v naši zgodovini". Po snemanju osnovnih skladb je skupina preselila produkcijo v Anglijo, kjer je z Andyjem Sneapom v studiu Backstage Studios zmešala težki album Deliverance. "Deliverance je bil tako slabo posnet, brez kakršne koli organizacije," je trdil Åkerfeldt, da je Sneap "na ovitku zapisan kot 'rešitelj', saj je zagotovo rešil velik del snemanja".
Deliverance je izšel 4. novembra 2002 in debitiral na 19. mestu ameriške lestvice najboljših neodvisnih albumov, kar je bil prvi nastop skupine na ameriški lestvici. Allmusic je zapisal: "Deliverance je bolj subtilen kot kateri koli od njegovih predhodnikov, saj poslušalce nagovarja s presunljivimi niansami in mojstrsko dinamiko, namesto da bi jih preplavil z masovnostjo in kompleksnostjo." Opeth je odigral en sam koncert v Stockholmu, nato pa se je vrnil v Združeno kraljestvo, da bi v studiu No Man's Land Steva Wilsona dokončal snemanje vokalov za drugega od dveh albumov, Damnation. Čeprav je Åkerfeldt sprva menil, da skupina ne bo mogla dokončati obeh albumov, so Opeth Deliverance in Damnation dokončali v samo sedmih tednih studijskega časa, kar je bilo toliko, kot so ga porabili samo za Blackwater Park. Damnation je izšel 14. aprila 2003 in skupini prinesel prvi nastop na ameriški lestvici Billboard200 na 192. mestu. Album je skupini prinesel tudi švedsko nagrado grammy za leto 2003 za "najboljšo hard rock izvedbo". Skupina je začela svojo največjo turnejo doslej, saj je v letih 2003 in 2004 odigrala skoraj 200 koncertov. Opeth so v Evropi izvedli tri posebne nastope s po dvema seznamoma pesmi - en akustični in en heavy set. Skupina je posnela svoj prvi DVD Lamentations: Live at Shepherd's Bush Empire 2003, ki ga je posnel v Shepherd's Bush Empire v Londonu. DVD je vseboval dveurni nastop, ki je vključeval celoten album Damnation ter več pesmi z albumov Deliverance in Blackwater Park, ter enourni dokumentarni film o snemanju albumov Deliverance in Damnation. DVD je v Kanadi prejel zlato priznanje.
Skupina Opeth naj bi konec leta 2003 nastopila v Jordaniji brez ekipe zaradi strahu pred terorističnimi napadi na Bližnjem vzhodu. Opethov vodja turneje je razdelil 6000 vstopnic za koncert, vendar je Lopez pred odhodom skupine v Jordanijo poklical Åkerfeldta, da je imel napad tesnobe in da ne more nastopiti, zaradi česar je morala skupina odpovedati nastop. V začetku leta 2004 je bil Lopez zaradi novih napadov tesnobe na turneji poslan domov iz Kanade. Skupina Opeth se je odločila, da ne bo odpovedala preostanka turneje, in Lopezov bobnarski tehnik je nadomestil dva koncerta. Opeth je prosil bobnarja Gena Hoglana iz skupine Strapping Young Lad, da ga zamenja. Lopez se je nazadnje vrnil k Opeth za koncert v Seattlu na zadnjem delu turneje Deliverance and Damnation. Skupini se je pridružil tudi Per Wiberg na klaviaturah, po več kot letu dni turneje pa so se Opeth leta 2004 vrnili domov in začeli pisati nove pesmi.
Reverzije o duhovih (2005-2007)
Opethova evropska založba Music for Nations je leta 2005 zaprla svoja vrata in skupina je podpisala pogodbo z založbo Roadrunner Records. Po pisanju materiala za osmi album konec leta 2004 je skupina tri tedne vadila, preden je vstopila v studio, kar je bilo prvič po albumu My Arms, Your Hearse iz leta 1998. Opeth so snemali v studiu Fascination Street Studios v Örebru na Švedskem od 18. marca do 1. junija 2005, album Ghost Reveries pa so izdali 30. avgusta 2005 in ponovno doživeli kritiški in komercialni uspeh. Album je debitiral na 64. mestu v ZDA in na devetem mestu na Švedskem, kar je več kot katerakoli druga Opethova izdaja. Keith Bergman s spletne strani Blabbermouth.net je albumu dodelil oceno 10 od 10, kar je eden od le 17 albumov, ki so na tej spletni strani prejeli popolno oceno.
12. maja 2006 je Martin Lopez sporočil, da se je zaradi zdravstvenih težav uradno poslovil od skupine Opeth, nadomestil pa ga je Martin Axenrot. Skupina Opeth je leta 2006 nastopila na glavnem odru turneje Gigantour skupaj z Megadeth. Album Ghost Reveries je bil ponovno izdan 31. oktobra 2006, z bonus različico coverja skladbe "Soldier of Fortune" skupine Deep Purple in DVD-jem o nastajanju albuma. Posnetek nastopa skupine Opeth v živo v londonski dvorani Camden Roundhouse 9. novembra 2006 je kasneje izšel kot dvojni koncertni album The Roundhouse Tapes. 17. maja 2007 je Peter Lindgren izjavil, da po 16 letih zapušča skupino Opeth. "Odločitev je bila najtežja, kar sem jih kdajkoli sprejel, vendar je na tej točki mojega življenja prava," je dejal Lindgren. "Zdi se mi, da sem preprosto izgubil nekaj navdušenja in navdiha, ki sta potrebna za sodelovanje v skupini, ki je iz nekaj fantov, ki igrajo glasbo, ki jo imamo radi, prerasla v svetovno industrijo." Lindgrena je nadomestil nekdanji kitarist skupine Arc Enemy Fredrik Åkesson, kot je pojasnil Åkerfeldt: "Fredrik je bilo edino ime, ki se je pojavilo ob razmišljanju o zamenjavi Petra. Po mojem mnenju je eden od treh najboljših švedskih kitaristov. Vsi se odlično razumemo, saj se poznamo že morda štiri leta, poleg tega pa ima že dovolj izkušenj, da lahko prevzame cirkuški način življenja, ki ga vodimo kot člani skupine Opeth."
Watershed (od 2008 do danes)
Novembra 2007, po skoraj 200 nastopih v podporo albumu Ghost Reveries, so Opeth vstopili v Fascination Street Studios z Åkerfeldtom kot producentom. Do januarja 2008 je skupina Opeth posnela 13 pesmi, vključno s tremi coververzijami. Končni album Watershed je izšel 3. junija 2008, na njem je sedem skladb, pri čemer so na nekaterih različicah kot bonus skladbe vključene coververzije. Album je od takrat debitiral na 23. mestu ameriške lestvice Billboard 200, s čimer se je uvrstil na njihovo najvišjo lestvico doslej. Uspeh je doživel tudi v številnih drugih državah: na avstralski lestvici albumov ARIA je zasedel sedmo mesto, na uradni finski lestvici albumov pa je debitiral na prvem mestu. Opeth so v podporo albumu Watershed načrtovali obsežno turnejo, vendar so morali nekatere koncerte v Evropi odpovedati, ker so odpadli nekateri glasbeni festivali in ker je Åkerfeldt zbolel za noricami. 25. januarja 2009 so Opeth prvič nastopili v Indiji na kulturnem festivalu IIT Madras Saarang. 6. marca 2009 je skupina nastopila na Bližnjem vzhodu na vsakoletnem festivalu Dubai Desert Rock Festival v Dubaju. 26. marca 2009 je bilo objavljeno, da se bo skupina Opeth udeležila prve evropske turneje Progressive Nation s skupinami Dream Theater, Bigelf in Unexpect. 24. aprila 2009 je skupina Opeth nastopila na prvem dnevu prvega britanskega festivala metalske glasbe HammerFest revije Metal Hammer.
Dediščina
Mikael Åkerfeldt je skupaj s Fredrikom Åkessonom (ki je soustvaril eno pesem) začel pisati za deseti studijski album skupine Opeth nekje septembra 2010. Skupina je album z naslovom "Heritage" posnela med 31. januarjem in 21. februarjem 2011, izšel pa je 14. septembra 2011 na Japonskem, čemur so sledili drugi datumi izida v različnih delih sveta.
