Roman (književnost): definicija, vrste, dolžina in zgodovina

Roman (književnost): definicija, vrste, dolžina in zgodovina — odkrijte, kaj je roman, glavne zvrsti, tipične dolžine in zgodovinski razvoj od Don Kihota do sodobnosti.

Romani so knjige, v katerih je napisana ena sama dolga zgodba. To so prozna dela. So daljši od kratkih zgodb in običajno namenjeni branju kot samostojna enota. Obstaja več vrst romanov, ki se razlikujejo po vsebini, slogu in namenu. Nekateri so na primer pustolovske zgodbe, kot je Otok zakladov Roberta Louisa Stevensona. So tudi grozljivke (strašljive), kot je Frankenstein Mary Shelley. Obstajajo tudi znanstvenofantastični romani, kot je Dune Franka Herberta, in humoristični romani, kot je Tom Sawyer Marka Twaina. Romani v angleščini so pogosto dolgi vsaj 60.000 besed, a dolžina se razlikuje glede na jezik in založniške navade. Nekateri so veliko obsežnejši, 150.000 besed ali več. Romani imajo običajno 100 strani ali več, a so možni tudi krajši «kratki romani» ali zelo dolgi epohi.

Vrste romanov

Roman kot oblika zajema širok nabor žanrov in podžanrov. Pogosti tipi so:

• Pustolovski (adventure) – osrednji so dogodivščine in tempo: npr. Otok zakladov.
• Grozljivka (horror/gothic) – namenjena vzbujanju strahu ali tesnobe: npr. Frankenstein.
• Znanstvena fantastika – raziskuje prihodnost, tehnologijo ali alternativne svetove: npr. Dune.
• Fantazija – vključuje magične svetove in nadnaravne elemente.
• Policijski/kriminalni – osredotočen na zločin, preiskavo in razrešitev.
• Romantični – usmerjeni v medosebne in ljubezenske odnose.
• Zgodovinski – zgodba postavljena v preteklost, pogosto z natančno rekonstrukcijo časa.
• Literarni (literary fiction) – poudarek na slogu, temah in psihološki globini.
• Bildungsroman ali roman o odraščanju – spremlja razvoj glavnega junaka.
• Epistolarni – zgrajen iz pisem, dnevnikov ali dokumentov.

Dolžina romana

Dolžina romana ni strogo določena, vendar veljajo nekatera splošna merila:

• V strokovnih okoljih se za roman pogosto šteje besedilo nad približno 50.000–60.000 besed.
• Večina komercialnih romanov znaša med 70.000 in 120.000 besed; žanrski romani (fantazija, znanstvena fantastika) so pogosto daljši zaradi gradnje sveta in kompleksnih zapletov.
• Obstajajo tudi obsežni romani, ki dosegajo več sto tisoč besed (primeri v svetovni književnosti vključujejo dela Lev Tolstoja, Marcela Prousta ipd.).
• Število strani je odvisno od postavitve, pisave in formata knjige, zato je širina pojma «roman» bolj povezana z vsebinsko dolžino kot s točno določeno številko strani.

Zgodovina romana

Roman kot literarna oblika se je razvijal postopoma. Prvi romani so bili napisani pred več kot tristo leti, a korenine segajo še dlje v preteklost:

• V 14. stoletju so že obstajale prozne zgodbe, kot so novelle (npr. Decameron Giovannija Boccaccia), ki so vplivale na kasnejši razvoj.
• Nekateri literarni zgodovinarji štejejo za prvi moderni roman Don Kihot Miguela de Cervantesa, prvič objavljen leta 1605 — to delo pogosto navedejo kot mejnik v razvoju romana kot samostojne dolge proze.
• V 17. in 18. stoletju so se razvile različne oblike proze: picareski roman (pripoved o potepuških junakih), epistolarni romani in prvi psihološki portreti.
• 19. stoletje je prineslo razcvet romana: realistično upodabljanje družbe, dolge pripovedi in množično branje. Avtorji kot so Charles Dickens, Honoré de Balzac in Fjodor Dostojevski so s serijsko objavo v revijah in romanih oblikovali družbeni vpliv zvrsti.
• 20. stoletje je uvedlo modernistične eksperimentacije (npr. James Joyce, Virginia Woolf) in kasneje postmodernizem z igranjem z naracijo, časom in identiteto.

Zgradba in osnovni elementi

Veliko romanov si deli osnovne sestavine, čeprav so možne velike variacije:

• Junaki (liki) – glavni in stranski liki, čigar razvoj pogosto nosi zgodbo.
• Zaplet – glavna zgodba, konflikti in preobratni trenutki.
• Podzapleti – manjše zgodbe, ki bogatijo glavno linijo.
• Narrator in perspektiva – prva oseba, tretja oseba, vsespoznaven pripovedovalec ali nezanesljiv pripovedovalec.
• Teme – večplastne ideje, ki jih roman raziskuje (ljubezen, moč, identiteta, družba ipd.).
• Slog – jezik, tempo, ritem in estetske izbire avtorja.
• Razdelitev na poglavja – olajša branje in strukturira pripoved.

Vloga romana v družbi in prilagoditve

Roman je pomemben medij za raziskovanje družbenih razmer, psihologije in zgodovine. Skozi zgodovino so romani vplivali na javno mnenje, podobe družine, etične in politične razprave. Pogosto so romani prilagojeni v filme, televizijske serije, gledališke uprizoritve in radio drame; prav tako se prevajajo med jeziki in dosežejo širše občinstvo v elektronski obliki ali avdio knjigah.

Kaj bralec lahko pričakuje

Pri branju romana lahko pričakujete daljšo, poglobljeno pripoved z razvitimi liki in kompleksenimi temami. Nekateri romani so napisani za zabavo (komercialni žanri), drugi pa za intelektualno ali estetsko proučevanje (literarni romani). Bralci lahko izberejo glede na žanr, dolžino in slog, kar omogoča širok spekter izkušenj – od lahkotnega branja do zahtevnih umetniških tekstov.

Na koncu je roman kot oblika zelo prilagodljiv in se nenehno spreminja z novimi tehnikami, mediji in družbenimi pričakovanji, vendar ostaja temeljni način, kako ljudje pripovedujejo velike zgodbe v prozi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so romani?

V: Kako se romani razlikujejo od kratkih zgodb in novel?

V: Kateri so primeri različnih vrst romanov?

V: Kako dolgi so običajno romani glede na število besed?

V: Kako dolgi so romani glede na število strani?

V: Kdaj so bili napisani prvi romani?

V: Kaj velja za prvi roman?

Išči po črki