Sonet: definicija, zgodovina in struktura (petrarkovski, shakespearjev)

Spoznajte sonet: definicija, zgodovina in struktura. Primerjava petrarkovskega in shakespearjevega soneta, razvoj skozi stoletja ter znani avtorji in primeri.

Sonet (italijansko sonetto) je določena pesniška oblika, sestavljena iz 14 verzov (vrstic), običajno z utemeljeno shemo rim in doslednim ritmom. Tradicionalno se sonet povezuje z resno, premišljeno tematiko — ljubezen, minljivost, čas, smrt, čustvena napetost in intelektualne razprave — ter z enotno razpravo, ki se v kratkem prostoru razvije in pogosto zaključi z obratom ali izpovedjo.

Zgodovina

Sonet je nastal v srednjeveški Italiji in postal osrednja oblika renesančne lirike. Pojavil se je že v 13. stoletju; kot prvi znani avtor sonetov se omenja Giacomo da Lentini (13. stoletje). Pozneje so pomembne prispevke k razvoju soneta dali Dante Alighieri in Guido Cavalcanti, vendar je najbolj vpliven postal Petrarca je, po katerem imenu poznamo petrarkovski (italijanski) sonet.

Obliko so v 16. stoletju prenesli tudi v druge evropske književnosti. V Portugalsko jo je uvedel Francisco de Sá de Miranda, v Anglijo pa je prešel prek pesnikov, kot so Thomas Wyatt in Henry Howard, grof Surrey v. V srednji in vzhodni Evropi so sonete pisali tudi Jan Kochanowski, Mikołaj Sęp Szarzyński in Sebastian Grabowiecki.

V Italiji in drugod so pesniki pogosto povezovali sonete v daljše zaporedje, imenovano "sonetne sekvence" (ali "sonnet cycles"), ki so pripovedovale razvoj čustev ali zgodbo, navadno ljubezensko. Razširjena je bila tudi izmenjava sonetov med umetniki — znan primer so bili soneti Michelangela, ki jih je izmenjeval s Vittorio Colonno.

V angleški književnosti so sonete izpopolnili in popularizirali številni avtorji; najprej se pojavi ime William Shakespeare je, ki je zapustil enega najbolj slavnih nizov 154 sonetov. Drugim pomembnim avtorjem njegovega časa so bili Ben Jonson, Edmund Spenser, Michael Drayton in Samuel Daniel.

Poznejši angleški pesniki, kot so John Donne, John Milton, William Wordsworth, Percy Bysshe Shelley in John Keats, so obliko nadaljevali in nadgrajevali; v ZDA sta pomembni imeni Henry Wadsworth Longfellow in Emma Lazarus.

Struktura in metrične značilnosti

Osnovna značilnost soneta je fiksna dolžina 14 vrstic, a raznolike so notranje delitve in rimanjske sheme. Dve glavni različici, ki sta postavili standard, sta:

• Italijanski (petrarkovski) sonet: razdeljen je na oktavo (8 vrstic) in sestet (6 vrstic). Oktava običajno predstavi problem ali situacijo, sestet pa ponudi razmislek, odgovor ali preobrat (volta) — običajno se volta pojavi po osmih vrsticah.
• Angleški (shakespearjev) sonet: sestavljen je iz treh štirivrstičnic (kvatrin) in zaključnega rimovanega dvojca (kupleta). Volta se pogosto pojavi v tretji kvatrini ali neposredno pred zaključnim kupletom, ki pogosto ponudi presenetljiv sklep ali moralno poanto.

Metrično se angleški sonet navadno piše v jambskem pentametru (iambic pentameter) — torej v verzih s petimi jambskimi stopnjami (petoimetrični jamb). Italijanski sonet pogosto uporablja hendekasilaben verz (hendekasilaben, torej približno enajst zlogov), značilen za italijansko tradicijo.

V sonetu so pomembna tudi sredstva, kot so enjambment (tek verza brez zamika med vrsticami), katahreza, ponavljanje, metafora in logični ali čustveni obrat (volta), ki ustvari napetost in sprostitev ter usmerja pomen pesmi.

Sheme rim

Za zapis shem rim se uporabljajo črke abecede: enaki zvoki prejemajo isto črko. Tipični vzorci so:

• a-b-a-b, c-d-c-d, e-f-e-f, g-g — tipičen vzorec "angleškega" (shakespearjevega) soneta, ki se običajno izrazi kot tri kvatrine + kuplet.

Za "italijanski" (petrarkovski) sonet je značilna shema:

• a-b-b-a, a-b-b-a, c-d-e-c-d-e — klasična oblika oktave (abbaabba) in raznolno urejanje sesteta (npr. cdecde, cdcdcd itd.).

Sheme se v praksi razlikujejo: sestet lahko sledi različnim razporedom rim (cdecde, cdcdcd, cddcdd, …). Obstaja tudi spencerski sonet, ki ga je uvedel Edmund Spenser, s shemo a-b-a-b, b-c-b-c, c-d-c-d, e-e — to je nekakšna vezana varianta kvatrin z zaključnim kupletom.

Nekatere redke oblike in variacije so navdihnile druge avtorje: shema abba abba cde edc je redka, a npr. njeno sklepno zaporedje cde edc je bilo navdih za verzijo abccba pri Roberta Browninga. Uporabljena je bila v pesmi Meeting at night.

Sonetne sekvence in sonetni venec

Pesniki so pogosto povezovali sonete v daljše cikle, da bi ustvarili večplastno pripoved ali retrospekcijo čustvenega razvoja. Takšne serije so znane kot sonetne sekvence (sonnet cycles). Zelo posebna in zahtevna forma je sonetni venec (crown of sonnets): v zaporedju sonetov se zadnja vrstica vsakega soneta ponovi kot prva vrstica naslednjega, pri čemer je običajno zadnja vrstica zadnjega soneta hkrati prva vrstica prvega, tako da nastane zaprta, krožna struktura. Slovenski pesnik France Prešeren je najbolj znan po svojem Sonetnem vencu, ki je klasičen primer te oblike.

Teme in raba

Sonet je zaradi svoje strogosti privlačen za izražanje intenzivnih misli in čustev. Najpogostejše teme so ljubezen, hrepenenje, čast, filozofske premišlje, smrt in minljivost. Zaradi tesne strukture mora pesnik pogosto izbrati premišljene besede in sprejemati retorične obrate (volta), kar omogoča dramatičen ali subtilen preobrat v sklepu.

Sodobni razvoj

V 20. stoletju je stroga shema rim postala manj obvezna; mnogi moderni in sodobni pesniki eksperimentirajo s strukturo, ritmom in rimo ali se odločajo za prosti verz. Kljub temu se sonet ohranja kot izziv in medij za izjemne izraze — nekateri sodobni avtorji še vedno pišejo v tradicionalnih oblikah ali jih zavestno presegajo. Med bolj znanimi sodobnejšimi angleškimi avtorji, ki so občasno pisali sonete, je bila npr. Edna St. Vincent Millay.

Slovenski kontekst

V slovenski književnosti ima sonet pomembno mesto predvsem zaradi dela France Prešeren, ki je sonet in sonetni venec uporabil za izražanje osebnih in univerzalnih tem. Poznejše slovenske generacije so obliko prevzemale in prilagajale, nekateri avtorji so se obračali k tradicionalnim strukturam, drugi pa so jih podvrgli modernim prelomom.

Za študij soneta je koristno spremljati tako tehnične elemente (rima, meter, volta) kot tudi zgodovinski kontekst in tematske značilnosti, saj kombinacija teh elementov razkriva, zakaj je sonet kot oblika preživel stoletja in ostaja priljubljen laboratorij pesniške iznajdljivosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je sonet?

V: Kdo je bil prvi pesnik, znan po svojih sonetah?

V: Kdo je populariziral obliko sonetov?

V: Koliko vrstic ima tradicionalni "angleški" ali "shakespearovski" sonet?

V: Kakšna je shema rim angleškega soneta?

V: Kdo je napisal nekaj znanih angleških sonetov?

Išči po črki