Sonet

Sonet (italijansko sonetto) je vrsta pesmi. Dolg je 14 vrstic in je napisan v rimah.

Sonet se je prvič pojavil v Italiji v srednjem veku, v renesansi pa je bil zelo razširjen. Prvi pesnik, znan po svojih sonetah, je Giacomo da Lentini, ki je živel v 13. stoletju. Po njem so sonete začeli pisati številni pesniki. Med njimi sta bila znana Dante Alighieri in Guido Cavalcanti.

Italijanski pesnik Petrarca je bil znan po svojih sonetih. Bil je zelo priljubljen in številni pesniki so posnemali njegove pesmi. Francisco de Sá de Miranda je to obliko uvedel v portugalsko književnost.

Tako kot Thomas Wyatt in Henry Howard, grof Surrey v Angliji. Tudi na daljni Poljskem so sonete pisali Jan Kochanowski, Mikołaj Sęp Szarzyński in Sebastian Grabowiecki. Pesniki so pogosto pisali sonete v povezanih nizih, imenovanih "sonetne sekvence", da bi pripovedovali zgodbo, pogosto o ljubezenski aferi. Michelangelo, slavni kipar in slikar, je prav tako pisal sonete. Izmenjeval si jih je z Vittorio Colonno. Pesniki v drugih državah so hitro prevzeli sonet in zaporedje sonetov. William Shakespeare je napisal najbolj znane sonete v angleški književnosti, čeprav so tudi drugi pesniki njegovega časa, kot so Ben Jonson, Edmund Spenser, Michael Drayton in Samuel Daniel, pisali sonetna zaporedja.

Poznejši angleški pesniki, kot so John Donne, John Milton, William Wordsworth, Percy Bysshe Shelley in John Keats, so pisali sonete, ki jih občudujemo in preučujemo še danes. V Združenih državah Amerike sta sonete pisala Henry Wadsworth Longfellow in Emma Lazarus.

V dvajsetem stoletju je stroga shema rim sonetov prišla iz mode, vendar jih še vedno občasno piše nekaj sodobnih pesnikov. Edna St. Vincent Millay je bila ena od sodobnih pesnic, ki je pogosto pisala v angleščini in ustvarjala v obliki soneta. Sodobni pesniki so pogosto spremenili tradicionalne ritme in vzorce rim soneta, včasih korenito.

V tradicionalnem "angleškem" ali "Shakespearovem" sonetu je prvih dvanajst vrstic razdeljenih v tri skupine ("stavke") po štiri vrstice, imenovane "štirivrstičnice". Zadnji dve vrstici se običajno rimata in tvorita "rimani kuplet", ki zaključuje pesem in povzema zgodbo iz prejšnjih štirivrstičnic. V tradicionalnem "italijanskem" ali "petrarkovskem" sonetu se pesem deli na skupino osmih vrstic ("oktava"), ki ji sledi skupina šestih vrstic ("sestet").

Črke abecede se uporabljajo za prikaz vzorca rim ali "sheme rim" v 14 vrsticah soneta. Shema rime

• a-b-a-b, c-d-c-d, e-f-e-f, g-g

je tipičen vzorec "angleškega" soneta. Shema rim

• a-b-b-a, a-b-b-a, c-d-e-c-d-e

je značilen za "italijanski" sonet. Vendar pa se rime v nizu italijanskega soneta lahko zelo razlikujejo: cdcdcd, cddcddd itd. Shema abba abba cde edc je zelo redka, vendar je bilo njeno zaključno zaporedje cde edc verjetno vir za verzijo abccba Roberta Browninga. Uporabljena je bila v pesmi Meeting at night. Drug vzorec je spenserski sonet, ki ga je izumil Edmund Spenser. Sestavljen je iz a-b-a-b, b-c-b-c, c-d-c-d, e-e.

Sonete je mogoče povezati v venec sonetov. V takem zaporedju se zadnja vrstica prvega soneta ponovi kot prva vrstica drugega soneta, včasih pa te vrstice sestavljajo še en sonet. Slovenski pesnik France Prešeren je najbolj znan po svojem Sonetnem vencu, ki je primer sonetnega venca.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je sonet?

V: Kdo je bil prvi pesnik, znan po svojih sonetah?

V: Kdo je populariziral obliko sonetov?

V: Koliko vrstic ima tradicionalni "angleški" ali "shakespearovski" sonet?

V: Kakšna je shema rim angleškega soneta?

V: Kdo je napisal nekaj znanih angleških sonetov?

Išči po črki