Pippi Dolga nogavička (švedsko Pippi Långstrump) je izmišljen lik, ki se je pojavil v seriji otroških knjig švedske pisateljice Astrid Lindgren. Lik je bil od takrat prirejen za več filmov in televizijskih serij. Pippi v starem švedskem slengu pomeni "nenavadna". Ime ji je dala Lindgrenova, takrat devetletna hči Karin. Nekega dne, ko je bila bolna doma iz šole, je mamo prosila za zgodbo.

To prvotno preprosto pripoved je Astrid Lindgren nato razširila in jo leta 1945 izdala kot knjigo; glavni lik je hitro postal prepoznaven zaradi svoje neodvisnosti in neposrednosti. Pippi je znana po barvitem videzu — rdeči kitki, pegicah in nenavadnih oblačilih ter po tem, da živi sama v hiši, imenovani Villa Villekulla, skupaj z opico Mr. Nilsson in konjem, ki pogosto stoji na verandi. Njena polno ime (v izvirniku) je Pippilotta Viktualia Rullgardina Krusmynta Efraimsdotter Långstrump, kar dodatno poudarja pravljinski značaj lika.

Pippi je nenavadna in temperamentna devetletna deklica. Ima nadčloveško moč in z eno roko zlahka dvigne svojega konja. Pogosto se norčuje iz odraslih, ki jih srečuje, in jih zavaja; svoje najhujše vedenje običajno nameni najbolj pokroviteljskim odraslim. Pippi se zares razjezi le, če kdo grdo ravna z njenim konjem. Tako kot Peter Pan tudi Pippi noče odrasti. Je hči piratskega kapitana in ima za pripovedovati pustolovske zgodbe. Ima štiri najboljše prijatelje: konja, opico ter sosedova otroka Tommyja in Anniko.

V zgodbah Pippi pogosto nasprotuje družbenim pravilom in pričakovanjem dojenčkov ter odraslih, kar jo je naredilo za simbol svobode in otroške avtonomije. Njene pustolovščine vključujejo humorne obračune z oblastmi, domiselne reševanja težav in pogosto izjemno drugačne poglede na pravičnost in poštenost. Pippi noče hoditi v običajno šolo in namesto tega uči Tommyja in Anniko skozi igro in konkretne izkušnje; pogosto se obnaša kot varuhinja in mentorica, čeprav je sama še otrok.

Izdajateljstvo, prevodi in priredbe

Prve tri knjige o Pipi Dolgi nogavički so izšle pri založbi Rabén in Sjögren med letoma 1945 in 1948. Naslednja serija šestih knjig je izšla med letoma 1969 in 1975. Zadnji dve zgodbi sta bili natisnjeni leta 1979 in 2000. Knjige so bile prevedene v 64 jezikov.

Originalne ilustracije je pripravljala Ingrid Vang Nyman, katerih stil je močno prispeval k prepoznavnosti lika. Zaradi priljubljenosti so knjige prirejali za gledališče, radio, glasbene uprizoritve, risane filme, igrane filme in televizijske serije. Ena najbolj znanih ekranizacij izhaja iz poznih šestdesetih let (1969), v kateri je vlogo Pippi odigrala Inger Nilsson, režiser pa je bil Olle Hellbom; ta serija in filmske različice so prispevale k mednarodni prepoznavnosti lika.

Vpliv in razprave

Pippi je pogosto interpretirana kot arhetipska junakinja, ki spodbuja neodvisnost, pogum in kritično mišljenje pri otrocih. Zaradi svojega drznega, včasih anarhičnega vedenja je navdihnila številne avtorje in umetnike ter postala kulturen fenomen v Švedski in po svetu.

Hkrati so se v novejšem času pojavile tudi kritike starih izdaj glede rasnih stereotipov in besednih oblik, ki so danes ocenjene kot neprimerne. Nekateri deli starejših besedil so bili zato v poznejših ponatisih jezikovno prilagojeni ali popravljeni, da bi ustrezali sodobnim standardom spoštovanja in vključenosti.

Danes Pippi ostaja ena najbolj prepoznavnih in vplivnih otroških literarnih junakinj, pogosto omenjeno kot lik, ki spodbuja avtentičnost, neodvisnost in otroško radovednost. Njene zgodbe še vedno berejo in prilagajajo novi generaciji bralcev po vsem svetu.