Švedščina
Švedščina ( svenska ) je jezik, ki se večinoma govori na Švedskem in v nekaterih delih Finske, običajno ob južni in zahodni obali ter na Ålandskih otokih. Švedsko govori več kot devet milijonov ljudi. Podoben je dvema drugima skandinavskima jezikoma, norveščini in danščini, in oseba, ki razume enega od teh jezikov, lahko razume tudi druge. Drugi skandinavski jeziki, kot sta islandščina in ferski jezik, so manj sorodni in jih govorci švedščine ne razumejo. Standardna švedščina se govori in piše po vsej Švedski, vendar je v manjših mestih in na podeželju nekaj lokalnih narečij z razlikami v slovnici in besedišču.
Švedščina se je začela kot narečje stare norveščine, ki je bila jezik, ki so ga vsi v Skandinaviji razumeli v času vikinške dobe. Okoli 12. stoletja se je švedščina začela počasi razlikovati od drugih narečij. Ta narečja so kasneje postala današnja norveščina, islandščina, farovščina in danščina. Švedščina je germanski jezik z nekaj podobnostmi z angleščino zaradi Vikingov, ki so v 10. stoletju napadli Anglijo. Še bolj je podobna nemščini in nizozemščini, deloma zaradi Hanzeatske zveze v srednjem veku, ko je Švedska zelo odprto trgovala z Nemčijo.
V švedskem jeziku so trije znaki, ki se v angleščini ne uporabljajo. To so å, ä in ö. Črka å je samoglasnik med [a] in [o], podoben angleški besedi awe. Črka ä je samoglasniški zvok, podoben [ɛ], kot v angleški besedi bed. Črka ö je samoglasnik med [o] in [ɛ], izgovarja se [øː] kot u v angleški besedi burn. Ta znaka se uporabljata tudi v finskem jeziku, norveški in danski jezik pa ä in ö nadomestita s podobnima znakoma æ in ø.
Švedski jezik ima tudi nekaj pomembnih slovničnih razlik. Določni členi so dodani na konec samostalnika, tako da ett hus (hiša) postane huset (hiša). Za razliko od angleščine švedščina uporablja tudi dva slovnična spola, imenovana splošni in srednji. Samostalniki navadnega spola se včasih imenujejo "en besede", številne besede za žive (ali nekoč živeče) stvari pa so "en besede". Samostalniki srednjega spola se včasih imenujejo "ett words".
Primer nekaterih besed v švedščini
| Švedski | Angleščina |
| Ett/En | Ena |
| Två | Dva |
| Tre | Tri |
| Fyra | Štiri |
| Fem | Pet |
| Seks | Šest |
| Sju | Sedem |
| Åtta | Osem |
| Nio | Devet |
| Tio | Deset |
| Ja | Da |
| Nej | Ne |
| Jag | I |
| Du | Vi |
| Mig | Jaz |
| Han | On |
| Hon | Ona |
| Vi | Mi |
| De/dem | Oni/oni |
| Jag är | Jaz sem |
| Sverige | Švedska |
| Hus | Hiša |
| Hem | Domov |
| Spletna stran | Pot |
| Björnar | Medvedi |
| Hjälp | Pomoč |
Osnovni švedski izrazi
| God dag/Hej | Dober dan/Zdravljeni |
| Hur mår du? | Kako se počutiš? |
| Jag mår bra, tack | Zelo dobro, hvala. |
| Tack | Hvala. |
| Tack så mycket | Najlepša hvala. |
| Bog morgon | Dobro jutro |
| Bog eftermiddag | Dober večer |
| Hej då | Zbogom |
Vprašanja in odgovori
V: Kateri jezik se večinoma govori na Švedskem?
O: Na Švedskem se večinoma govori švedščina (svenska).
V: Koliko ljudi govori švedsko?
O: Švedsko govori več kot devet milijonov ljudi.
V: Ali oseba, ki govori en skandinavski jezik, lahko razume druge skandinavske jezike?
O: Da, oseba, ki razume enega od drugih skandinavskih jezikov, kot sta norveščina in danščina, lahko razume druge skandinavske jezike.
V: Ali obstajajo lokalna narečja švedščine?
O: Da, v majhnih mestih in na podeželju obstaja nekaj lokalnih narečij z razlikami v slovnici in besedišču.
V: Kakšen je izvor švedščine?
O: Švedščina je nastala kot narečje stare norveščine, ki je bila jezik, ki so ga v času vikinške dobe razumeli vsi v Skandinaviji. Okoli 12. stoletja se je počasi razlikoval od drugih narečij.
V: Ali se v švedščini uporabljajo kakšni znaki, ki se ne uporabljajo v angleščini?
O: Da, v švedščini se uporabljajo trije znaki, ki se ne uporabljajo v angleščini: å, ä in ö.
V: Kateri slovnični spol uporablja švedščina?
O: Poleg splošnega in srednjega spola, ki se razlikujeta od angleških slovničnih pravil, imajo samostalniki za dodatno razlikovanje na koncu pripete tudi določne člene.
