Rima: definicija, vrste in primeri v poeziji

Rima pomeni besede, ki zvenijo enako ali podobno v svojih končnicah. V pesmih in besedilih priljubljenih pesmi se rime pogosto uporabljajo kot zvočno in estetsko sredstvo. Rime so značilne tako za visoko poezijo kot za ljudske in otroške pesmi; celo kratka, preprosta pesem je pogosto sestavljena okoli rim.

Veliko primerov rim najdemo v ljudskih in otroških pesmih ter v tipičnih »otroških rimah«. Najpogostejša oblika so končne rime — rime na koncu vrstic:

Vrtnice so rdeče, vijolice modre,

Sladkor je sladek in vi ste prav tako.

Marija je imela jagnje, ki je bilo belo kot sneg,

Kamor koli je šla Marija, je bilo jagnje gotovo zraven.

Notranje rime in drugi zvočni učinki

Poleg končnih rim pesmi pogosto uporabljajo tudi notranje rime — rime, ki so znotraj ene vrstice ali med besedami v istem retku, ne le na koncu. Primer notranjih rim v otroški pesmi:

En, dva, zapnite mi čevelj,

Tri, štiri, zaprite vrata,

Pet, šest, poberite palice,

Sedem, osem, položite jih naravnost...

Drugi primer notranje rime iz angleškega izročila:

S knick-knack, paddy-whack, daj psu kost,

Ta starec se je vrnil domov...

V tem primeru sta knack in whack primer notranje rime; tudi bone in home sta končni rimi, vendar ne nujno popolni pri izgovoru.

Vrste rim

Običajno rime delimo glede na stopnjo ujemanja zvočnih elementov:

• Popolna oziroma natančna rima (perfect rhyme) — soglasnik pred zadnjim samoglasnikom se razlikuje, preostali zvoki se ujemajo. To so najpogostejše rime in jih je v mnogih jezikih enostavno ustvarjati. Primeri v slovenščini: met / pet, ves / pes, igrati / zapirati (pri večzložnih pa se ujemajo zadnje zloge).
• Delna ali podobna rima (slant, near rhyme) — le približno ujemanje zvočnih elementov, npr. razlike v samoglasnikih ali soglasnikih, ki so podobni: v angleščini so primeri bone / home. V slovenščini se delne rime pogosto uporabljajo zaradi ritmične ali zvočne raznolikosti.
• Vidna rima (eye rhyme) — besedi izgledata kot rimi v pisani obliki, toda izgovorjava se razlikuje. V angleščini primer tega tvorita gander in wander. Vidne rime so pogostejše v poeziji, ki je namenjena branju, manj pa v pesmih za glasno petje ali recitacijo.
• Notranja rima (internal rhyme) — rima znotraj vrstice ali med besedami znotraj istega retka, kot je prikazano zgoraj.
• Večzložna rima (multisyllabic rhyme) — rima pokriva več zlogov (npr. »zdravje« / »bogastvo« v prirejenih primerih ali dvojne zloge, ki se ujemajo ritmično in zvočno).
• Feminilna in maskilna rima — ločimo po poudarjenih in nepotonanih zlogih: maskilna rima (močna rima) se konča s poudarjenim zlogom, feminilna pa z nevodnim (npr. v drugih jezikih; v slovenščini je ta delitev redkeje izrecno označena, a je pomembna pri obsežnejšem metriki).
• Bogata rima (rich rhyme) — rima, kjer se poleg zadnjih zlogov ujema tudi predhodni zvok ali beseda skoraj identična (včasih celo enaka beseda uporabljena na različne pomenske načine).
• Mosaikna ali večbesedna rima — rima, sestavljena iz več samostojnih besed (npr. »na katerem je sedela« se lahko rimajo s posameznimi besednimi skupinami v zaključku vrstice).

Poleg teh osnovnih delitev obstajajo tudi druge zvočne in slogovne figure, kot so aliteracija (ponavljanje začetnih soglasnikov), asonanca (ponavljanje samoglasnikov) in konsonanca (ponavljanje soglasnikov), ki pogosto dopolnjujejo rime in ustvarjajo zvočne vzorce.

Primer večbesedne rime

Rime se lahko sestavljajo iz več kot ene besede, kar je prikazano v kratki pesmi Rondeau Jamesa Henryja Leigha Hunta (ohranjena izvirna besedilna oblika):

Jenny me je poljubila, ko sva se spoznala,

Skočila je s stola, na katerem je sedela;

Čas, ti tat, ki radi dobijo

Sladkarije v svojo knjigo, vnesite to:

Reci, da sem utrujen, reči, da sem žalosten,

Reci, da sta me zdravje in bogastvo zgrešila,

Reci, da se staram, a dodaj,

Jenny me je poljubila.

Hunt tukaj združuje preproste končne rime, notranje rime (zdravje in bogastvo) in domiselne večbesedne rime, kar daje pesmi živahen in iznajdljiv zvok.

Eksperimentalne in nenavadne rime

Nekateri pesniki in tekstopisci radi eksperimentirajo z nenavadnimi rimami, zapletenimi vzorci in notranjimi rimami. Znan primer iz popularne kulture je besedilo pesmi iz filma L. Franka Bauma Čarovnik iz Oza, ki ga je leta 1939 posnel MGM. Besedila E. Y. "Yip" Harburga vsebujejo mnoge nenavadne rime, notranje rime in jezikovne igre. V podobnem ključu je pisal tudi W. S. Gilbert, avtor besedil za komične opere Gilberta in Sullivana. Knjige Dr. Seussa so prav tako znane po iznajdljivih in nenavadnih rimah, ki pogosto igrajo s obliko in pomenom besed.

Rime in metrične strukture

Rima pogosto deluje v povezavi z metrično strukturo verza: določen ritem (štetje zlogov, poudarki) skupaj z rimo ustvarja prepoznavne sheme (npr. ABAB, AABB, ABAA itd.). Pesniki namerno izbirajo sheme rim, da poudarijo melodijo, ponovitev, kontrast ali zaključek misli. V proznem oziroma prostem verzu (brez rim) se rima običajno izogibajo; pesniki, ki se rime izogibajo, pišejo v praznem ali prostem verzu, kjer ritmični vzorci temeljijo bolj na naravnem govornem toku kot na rimskih povezavah.

Zaključek in uporaba

Rime so močno orodje v poeziji in pesniškem jeziku: pomagajo pri spominu, ustvarjajo zvočno harmonijo, poudarjajo pomenne besede in lahko prispevajo k ironičnemu ali šaljivemu učinku. Razumevanje različnih vrst rim (popolne, delne, notranje, vidne, večbesedne) omogoča pesnikom in pisateljem, da namerno oblikujejo zvok in strukturo svojih del.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je rima?

V: Kateri so primeri rime?

V: Kaj so natančne rime?

V: Kaj so vidne rime?

V: Ali je lahko rima sestavljena iz več kot ene besede?

V: Ali obstajajo pesniki, ki se odločijo, da ne bodo uporabljali nobene vrste rime?

Išči po črki