Božanska komedija — Dantejeva epska pesnitev o Peklu, Purgatoriju in Raju
Božanska komedija Danteja: epska pesnitev o Peklu, Purgatoriju in Raju — alegorično potovanje človeškega odrešenja, literarna klasika za ljubitelje zgodovine, filozofije in poezije.
Božanska komedija je epska pesem (zelo dolga pesem, podobna zgodbi), ki jo je napisal Dante Alighieri. Govori o potovanju po posmrtnem življenju in je ena najpomembnejših del srednjeveške in renesančne literature. Pesem je razdeljena na tri dele: Inferno (Pekel), Purgatorio (pogosto imenovan Purgatorij ali Čistilišče; v besedilu spodaj ohranjen tudi vir z oznako Kuga) in Paradiso (Raj ali Nebesa). Božanska komedija je sestavni del svetovne književnosti in pomembna referenca za razumevanje evropske misli in umetnosti.
Vsebina in struktura
Inferno je najbolj znano poglavje pesnitve; opisuje Dantejevo potovanje skozi devet krogi pekla, v katerih se kažeta kazen in zakon povračila (contrapasso). V Purgatorio pesnik opisuje duše, ki se čistijo pred vstopom v nebo, medtem ko v Paradiso nastopi duhovno vzpona proti božanski luči. Celotno delo je alegorična pripoved o človeškem grehu, kesanju, odrešenju in božji pravičnosti, prežeto z elementi krščanski teologije.
Zgradba, slog in število spevov
Pesnitev je napisana v stišči imenovanem terza rima (verzi v trojicah z verižnim rimanjem) v italijanskem vernakularju (toskanščini). Celotna dela sestavlja 100 spevov (cantos): vsaka od treh glavnih knjig ima po 33 spevov, pri čemer ima Inferno
Glavni liki in vodstva
V pesnitvi je Dante pripovedovalec in hkrati junak-potnik. Po začetnem obupu ga skozi Inferno in Purgatorio vodi rimski pesnik Vergil (Virgil), simbol človeškega razuma. V Paradiso ga vodi Beatrice, simbol božanske ljubezni in teološkega razumevanja. Srečamo tudi številne zgodovinske, mitske in literarne osebnosti ter sodobnike Dantejevega časa, pogosto kritično predstavljene glede na njihove moralne in politične odločitve.
Teme in motivi
- Grehi in kazen: kazni v Inferno so pogosto simbolične in odsevajo naravo storjenega greha (princip contrapasso).
- Kesanje in očiščenje: v Purgatorio duše postopoma očiščujejo svoje napake in se pripravijo na srečanje z Bogom.
- Božanska ljubezen in modrost: v Paradiso je poudarek na enotnosti stvarstva z Bogom ter vzponu duše k resnici in svetlobi.
- Politična in osebna kritika: delo vsebuje močne politične in moralne presoje, povezane z Dantejevim izgnanstvom in italijansko dediščino tistega časa.
Pomen in vpliv
Božanska komedija je imela ogromen vpliv na evropsko kulturo, umetnost, filozofijo in jezik. Z izborom pisanja v narodnem jeziku namesto v latini je prispevala k uveljavitvi toskanskega narečja kot temelja sodobne italijanščine. Njene podobe in simbolika so navdihnile številne umetnike, skladatelje in filozofe skozi stoletja.
Prevodi in sodobne interpretacije
Pesnitev je bila prevedena v številne jezike, vključno s slovenščino, in je predmet obsežnih literarnih razlag, teoloških študij ter umetniških upodobitev. Interpretacije segajo od zgodovinsko-filoloških do psihoanalitičnih in kulturno-kritičnih pristopov.
Opomba: izraz "komedija" v naslovu ne pomeni smešno delo, temveč srednjeveško literarno označbo za pripoved z začetnim tragičnim ali resnim stanjem in s pozitivnim, nagrajujočim zaključkom.
Comencia la Comedia, 1472
Inferno
Pripovedovalec Dante Alighieri se izgubi v gozdu pred velikansko goro, ki simbolizira greh, nadlegujejo pa ga lev, leopard in volkulja. Najde rimskega pesnika Vergilija, ki ga mora voditi skozi devet krogov pekla, da bi se Dante lahko rešil.
Prvi krog (Limbo)
Duše, ki niso sprejele Kristusa, so tu. Sem spadajo ateisti, pogani in nekristjani. Niso dejavno grešili, vendar zaradi pomanjkanja vere niso mogli vstopiti v nebesa in tudi pekel jim ni dovolil, da bi prišli zelo daleč.
Kazen za duše ni fizična, ampak je to, da nimajo upanja, da bodo videle Kristusa, zato so duševno kaznovane.
Za prvim krogom dušam določi mesto Minos, ki si z repom ustrezno številokrat ovije noge in jih prisili, da se spustijo v ustrezen krog.
Drugi krog (poželenje)
V tem krogu so duše, ki podležejo poželenju. Te so prve, ki bodo v peklu resnično kaznovane. Te duše so v orjaškem viharju, ki bo trajal večno. To simbolizira moč poželenja, ki človeka brezciljno razganja.
Tretji krog (požrešnost)
Ta krog varuje Cerber. Tu so kaznovani požrešneži, ki ležijo v mrzlem blatu. Medtem ko jim je v življenju hrana nudila toploto in ugodje, so v peklu duše kaznovane z mrazom in močnim dežjem. Cerber se z kremplji loteva duš, jim raztrga kožo in grize luknje.
Četrti krog (pohlep)
V življenju so grešniki lakomno kopičili svoj denar, medtem ko so ga marljivci nespametno zapravljali. Obe skupini tako kot v življenju tlačita in vlečeta velike vreče zlata. Pohlepneže varuje Plut, bog bogastva in bogastva.
Peti krog (Gnev)
V reki Styx se jezneži med seboj spopadajo na površju. Reka obdaja mesto Dis, kjer so aktivni grešniki. Ko Vergil poskuša vstopiti vanj, mu peklenski angeli pred nosom zaloputnejo vrata. Z Dantejem se odpravita do vrat, skozi katera je Kristus vstopil v pekel med svojim tridnevnim potovanjem, da bi osvobodil nekaj izbranih ljudi. Med Kristusovim zatiranjem pekla je vrata razbil, tako da se niso mogla nikoli več zapreti.
Šesti krog (herezija)
Heretiki so ujeti v grobnice iz razžarjenega železa.
Sedmi krog (nasilje)
V tem krogu so tisti, ki so bili v življenju nasilni. Ljudje, ki so bili nasilni do ljudi in lastnine, so v ognjeni reki. Globina njihove umestitve v reko ustreza temu, koliko ste v življenju poškodovali. Aleksander Veliki je na primer potopljen do obrvi. Nasilneži do sebe so spremenjeni v rastline, ptice pa jih oberejo in raztrgajo. Tu so tudi nasilneži, ki so nasilni do Boga, in nasilneži, ki so nasilni do narave. Za večno morajo hoditi po ognjenem pesku.
Osmi krog (goljufija)
V tem krogu so kupčarji, zapeljivci, pohlepneži, simonisti, čarovniki, vedeževalci, lažni preroki, pokvarjeni politiki, hinavci, tatovi, razkolniki, alkimisti in ponarejevalci. Vsaka kazen je nasprotna tistemu, kar so počeli v življenju. Vedeževalci, ki so poskušali videti stvari vnaprej, so prisiljeni hoditi nazaj.
Deveti krog (izdajstvo)
Izdajalci družine so do obraza potopljeni v led. Tu so tudi izdajalci političnih subjektov. Izdajalci gostov ležijo v ledu, ki jih popolnoma prekrije, razen obraza. Izdajalci svojih gospodarjev in dobrotnikov so v različnih položajih v celoti zakopani v led.
V samem središču pekla, ker je zagrešil največji greh (izdajstvo proti Bogu), leži satan. Satan je opisan kot zver s tremi obrazi, šestimi krili in večno joka iz svojih šestih oči. Vsaka Satanova usta žvečijo znanega izdajalca iz zgodovine. Bruta in Kasija žvečijo z nogami naprej. Srednja usta žvečijo Juda Iškarijota. Satan žveči njegovo glavo, hrbet pa mu odirajo Satanovi kremplji.
Dante in Vergilij pobegneta tako, da se po Satanovem krznu spustita skozi središče Zemlje in izstopita na drugi polobli, kjer se povzpneta na goro Čiščenje.
Iskati