Pekel: definicija, pomen v mitologiji in religijah (Sheol, Hades, Gehenna)
V številnih mitologijah in religijah je pekel kraj, kamor naj bi po koncu življenja na Zemlji odšle duše — torej zavestne ali preostale sestavine človeka, ločene od materialnega telesa. Predstave o peklu so zelo raznolike: od dobesednih krajev z ognjem, mučitelji in nadzorniki, do simboličnih ali duhovnih stanj ločenosti od dobrega ali od Boga. Nekateri pisci in verovanja opisujejo pekel kot obliko virutalne ali metaforične resničnosti, ki odgovarja notranjim ali kvantnim vidikom zavesti, upravljano bodisi neposredno s stvarnikom (Bogom ali drugimi božanstvi), bodisi z nadrejenimi ali podrejenimi bitji, dodeljenimi za nadzor prebivališč mrtvih. Pogosto je pekel razumljen kot nasprotje nebes, kraj, kjer ni ljubezni in kjer »slabe« duše doživljajo posledice svojih dejanj. V mnogih tradicijah so pojmi pekla uporabljeni za opozorilo o moralnih posledicah dejanj ter kot sredstvo vzgoje in družbenega reda.
Jezikovni in zgodovinski izrazi: Sheol, Hades, Gehenna
V različnih verskih besedilih se pojavljajo različni izrazi za kraj mrtvih ali kazen:
- V hebrejskih spisih Stare zaveze se za pogosto pojavno mesto mrtvih uporablja beseda Sheol, ki je pogosto prevedena kot "grob" ali "podzemlje". Sheol v svetopisemski rabi ni nujno kraj trajne kazni, temveč bolj senčna, nedefinirana domovina mrtvih, kamor gredo tako pravi kot nepravi.
- V grško-rimski tradiciji je podzemni svet znan kot grški ᾅδης, Hades. Hades je bil v mitologiji samo tudi ime boga podzemlja in hkrati ime kraja, ki je imel notranje razdelitve (npr. Elysij, območje blaženih; Tartarus, kraj kazni za bogove in velikane).
- V Novi zavezi se kot prevod in koncept pojavljata tudi besedi Hades in γεέννα, ki je grška oblika hebrejskega Gehenna — dobesedno dolina Hinnom (Ge‑Hinnom), dolina blizu Jeruzalema, ki je bila v staroveških virih povezana z žrtvovanjem in pozneje uporabljena kot simbol kraja končne sodbe in uničenja slabih.
Funkcije in razlage pekla
Predstave o peklu se razlikujejo tudi glede na namen obstoja tega kraja:
- Kaznovanje: v mnogih verskih tradicijah je pekel kraj kazni za grehe in zlo; kazen je lahko večna ali začasna, telesna ali duhovna.
- Prečiščevanje: nekatera učenja (npr. katoliško učenje o vicah oz. čistilišču) vidijo stanje po smrti kot priložnost za očiščenje pred vstopom v nebeško slavo.
- Ločenost od dobrega oziroma od Boga: pekel je pogosto predstavljen predvsem kot stanje brezboštva — odsotnost odnosa do Boga in ljubezni, kar je samo po sebi najhujša izkušnja.
- Metafora in moralni nauk: v mnogih primerih so opisi pekla preneseni in namenjeni vzgoji, simboliziranju posledic hudega delovanja v družbi in ohranjanju reda.
Različne verske tradicije
Predstave o tem, kdo upravlja ali biva v peklu, se razlikujejo. V grški mitologiji je nadzemeljski oblastnik Hades (ime boga in kraja), Prikazovalci in nadzorniki podzemlja so lahko različna bitja ali čuvaji. V hebrejski tradiciji Sheol ni mesto, ki bi imelo stalno prebivalstvo nebesnih bitij; gre bolj za neutemeljeno domovanje mrtvih. V krščanstvu so se ideje o peklu razvijale — od metaforičnih opozoril do doktrin o večni kazni; v nekaterih krščanskih vejah se razvijejo tudi koncepti čistilišča (purgatorij), vprašanja dokončnega uničenja duše (anihilacionizem) ali možnost sprave po smrti.
V islamski tradiciji obstaja pojem Jahannam, ki je jasno opisan v Koranu kot prostor kazni za neverne in grešnike, vendar tudi tu najdemo različne razlage glede trajanja in narave kazni. V številnih drugih verah in mitologijah (npr. sumersko‑akadsko, nordijsko Hel) najdemo lastne različice podzemnih kraljestev, bogov podzemlja in ritualov za mrtve.
Simbolika in sodobne interpretacije
Sodobne interpretacije pekla pogosto poudarjajo simbolni pomen: pekel kot stanje odtujenosti, psihološka metafora notranjih stisk ali družbeni konstrukt, uporabljen za regulacijo obnašanja. V literaturi, umetnosti in popularni kulturi se podoba pekla pogosto pojavlja kot močan motiv — ogenj, temnica, demoni in strašljiva podoba kazni so prisotni v mnogih upodobitvah, vendar se avtorji razlikujejo glede dobesedne resničnosti teh podob.
Zaključek
Pojem pekla je kompleksen in raznolik: včasih gre za dobeseden kraj kazni, drugič za simbolno stanje, prav tako pa za orodje verskega in moralnega poučevanja. Jeziki in tradicije ponujajo različne termine, kot so Sheol, grški Hades in γεέννα (hebrejsko Gehenna), ki odražajo različno zgodovino in teološke poudarke. Razumevanje pekla se zato močno razlikuje glede na versko, kulturno in filozofsko ozadje ter se še naprej razvija v sodobnem mišljenju in verskih razpravah.
Freska v katedrali v Ovietu. Ta freska se imenuje Obsojeni. Naslikal jo je Luca Signorelli okoli leta 1450.
Judovska prepričanja o peklu
Mnogi menijo, da Judje ne verjamejo v pekel, vendar Judje v resnici verjamejo. Vendar ne gre za večno mučenje. Namesto tega obstajajo nižje ravni nebes, kamor se lahko oseba spusti glede na število micvot (zapovedi), ki jih je izpolnila. V spisih Gemore Judje pripovedujejo o hudičevih verovanjih, vendar so to zgodbe in jih jemljejo zlahka. Judje tudi verjamejo, da je satan obstajal, vendar je bil angel, ki se je prepiral z Bogom, kot je na primer zgodba o Jobu.
V hebrejščini se beseda "grob", Sheol, uporablja za kraj, kamor gredo ljudje, ko umrejo. Sheol je izvor angleške besede "Hell", zato bi lahko bil pekel kot kraj posmrtnega življenja in mučenja (in ne grob, v katerem leži telo) napačno razumljen, kot so menili nekateri raziskovalci.
Krščanska prepričanja o peklu
V krščanstvu je pekel običajno kraj, kamor gredo duše ljudi, ki so kršili pomembna pravila, ki jih je določil Bog. V peklu duše trpijo in čakajo na poslednjo sodbo, ko bo Bog sodil dušam umrlih. Pojem pekla v krščanstvu izhaja iz Svetega pisma in "izgona" Luciferja. Z izgonom je bil odstranjen iz Božje navzočnosti. Če ga torej razumemo dobesedno, je pekel ločitev od Boga. Drugače povedano, biti ločen od Boga po krščanskem prepričanju pomeni biti v peklu. Nekateri kristjani verjamejo, da so v peklu pravi ogenj in plameni, drugi pa ne.
Številne krščanske skupine verjamejo, da duša, ki enkrat pride v pekel, tam ostane za vedno in ne more oditi. Vendar pa nekatere krščanske skupine v to ne verjamejo in menijo, da je pekel le začasen kraj in da lahko duše pekel nekoč zapustijo. Druge verjamejo v trajni pekel, a začasni očistec. Druga skupina verjame, da tisti, ki ne gredo v nebesa, preprosto prenehajo obstajati in ne gredo v pekel. Ti kristjani se imenujejo anihilacionisti.
Prepričanja drugih religij o peklu
- Stari Grki so verjeli, da duše odhajajo na različna mesta v podzemlju. Eden od teh krajev, imenovan Tartaros, je bil podoben peklu. Bog Hades je bil vladar podzemnega sveta.
- V budizmu obstajajo tri vrste pekla, imenovane Naraka. V nasprotju z judovstvom in krščanstvom se duše v te kraje rodijo na podlagi svoje karme. Tam preživijo določen čas, nato pa se ponovno rodijo drugje.
- V islamu se pekel imenuje Jahannam in je kraj kazni. Vendar pa nekateri muslimani verjamejo, da bo skoraj vsakomur sčasoma odpuščeno in bo sprejet v islamska nebesa (džana). Edini, ki jim ne bo odpuščeno, so tisti, ki se odločijo verjeti v več bogov ali v nobenega boga.[]
- V šintoizmu je pekel (Yomi) podoben grškemu Hadu, saj tja gredo vse duše, ne glede na svoja dejanja v življenju, da bi za vedno živele v bedi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je pekel?
O: V mnogih mitologijah in religijah je pekel ali podzemlje kraj, kamor gredo duše hudobnih ljudi po življenju na Zemlji. Je resničen (vendar morda ne fizičen) kraj, ki ga nadzoruje bodisi Bog bodisi kakšno manjše nadnaravno bitje, kot je satan.
V: Kako se razlikuje od nebes?
O: Je nasprotje nebes in je kraj zunaj Boga, kjer ni ljubezni ali dobrote.
V: S katerimi besedami je v različnih jezikih opisan pekel?
O: Beseda "pekel" se v angleški različici Stare zaveze uporablja za prevod hebrejske besede za "grob", Sheol, v Novi zavezi pa za prevod grške besede ᾅהחע, Hades, in דוםב, hebrejsko Gehenna.
V: Ali ima pekel še kakšne druge pomene?
O: V angleščini lahko pekel pomeni tudi preprosto nekaj zelo slabega, kot npr. "War is Hell" (Vojna je pekel).
V: Kdo nadzoruje pekel?
O: Nadzoruje ga Bog ali kakšno manjše nadnaravno bitje, kot je satan.
V: Ali je v peklu ljubezen ali prijaznost?
O: Ne - to je kraj zunaj Boga, kjer ni ljubezni ali prijaznosti.
