Yomi: japonski podzemni svet v šintoistični mitologiji

Yomi (黄泉), japonska beseda za podzemni svet, je v šintoistični mitologiji kraj mrtvih, kjer naj bi grozljiva bitja varovala izhode. V pripovedih iz Kodžikija je Yomi kraj, kamor duše odidejo, da bi obstale in postopoma gnile. Zgodba poudarja, da če se nekdo prehrani pri ognjišču Yomi, si s tem zapre možnost vrnitve v deželo živih. V tem pogledu je Yomi primerljiv z Hadu ali z zahodnim pojmom pekla, vendar z izrazitimi japonskimi značilnostmi in drugačno moralno logiko.

Vloga v mitu o Izanagiju in Izanami

Yomi je najbolj znan iz mita, v katerem se Izanami po smrti umakne na ta kraj. Izanagi ji sledi, da bi jo ponovno videl, a ko jo uzre v razpadajočem stanju, se prestraši. Iz japonskega izročila sledi drama vrnitve in ločitve: Izanagi poskuša pobegniti, Izanami ga preganja, na koncu pa Izanagi vhod v Yomi blokira z velikim balvanom (Chibiki-no-Iwa 千引の岩)) ob vznožju pobočja, ki vodi v Yomi (Yomotsu Hirasaka 黄泉平坂). Po vrnitvi na Zemljo se Izanagi očisti – obreden umik oziroma misogi – in med tem dejanjem ustvari Amaterasu, Susanoo in Tsukuyomi.

Narava in pomen Yomija

Yomi ni moralno pogojen kraj – po šintoističnem pogledu, kot je predstavljen v Kodžikiju, tja pridejo vse duše, ne glede na dejanja v življenju. To ga loči od krščanskega pojma pekla, kjer je kazen povezana z moralno presojo. Yomi je predstavljen kot umazan, onesnažen kraj; v japonski kulturni logiki je smrt povezana z zlom in onesnaženjem (kegare), zato so obredi čiščenja po stiku s smrtjo pomemben del praks.

V Kodžikiju je navedeno, da je Yomi običajno pod zemljo, vstop pa naj bi bil v pokrajini Izumo oziroma v njeni okolici. Kot mitološki prostor Yomi ustvarja mejo med svetom živih in svetu mrtvih – mejo, ki jo je v mitu simbolično zaprla Izanagi z balvanom.

Vpliv in interpretacije

Yomi nima enotne, natančne topografije v šintoističnem kanonu; pogosto deluje kot literarni in simbolni prikaz stanja smrti ter čistilnih praks živih. V kasnejših ljudskih pripovedkah, gledališču in sodobnih upodobitvah (literatura, manga, film, igre) se motivi Yomija in prizora Izanagijevega vračanja ter zapiranja vhoda pogosto pojavljajo kot simboli izgube, neizbežnosti smrti in pomena očiščevanja.

Poleg tega se v japonski misli pojavlja ločnica med starim šintoističnim pojmovanjem posmrtnega sveta (Yomi) in kasnejšimi budističnimi predstavami pekla (jigoku), kjer so kazni in krvave zgodbe bolj moralno pogojene. Yomi tako ostaja pomemben del mitske kulture, saj kaže tradicionalno japonsko razumevanje smrti kot stanja, povezano z nesmrtjo, razpadanjem in ritualnim onesnaženjem, ne pa nujno s kaznijo za zlo.

Izanami kot gospodarica Yomija

V šintoističnem izročilu Yomiju často vlada Izanami no Mikoto, veliko božanstvo Yomija (včasih imenovano Yomotsu-Ōkami 黄泉大神). Njena vloga kot vladarice podzemlja poudarja povezavo med ustvarjanjem, smrtjo in ciklom življenja, ki je v mitskem izročilu tesno medsebojno prepleten.

Zaključek

Yomi je v šintoistični mitologiji ključni koncept posmrtnega sveta, ki izstopa zaradi svoje netemeljne moralne narave, povezave z ritualnim onesnaženjem in vloge v enem najbolj znanih japonskih mitov — zgodbi o Izanagi in Izanami. Kot tak ostaja pomemben vir simbolike in navdiha v japonski kulturi skozi stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Yomi?

V: Katera bitja varujejo izhode iz Yomija?

V: Kaj se zgodi, ko človek poje pri ognjišču Yomi?

V: Kam po šintoistični mitologiji gredo ljudje po smrti?

V: Ali obstaja pot nazaj iz Yomija?

V: Kako dolgo po šintoistični mitologiji ljudje ostanejo v Yomiju?

Išči po črki