Kojiki (Kodžiki): Najstarejša japonska knjiga, mitologija in šintoizem
Kojiki (Kodžiki): odkrijte najstarejšo japonsko knjigo, polno mitov, legend o cesarjih in skrivnosti šintoizma — pristna zgodovina, kultura in duhovnost Japonske.
Kojiki ali Furukotofumi (古事記), v angleščini imenovan tudi Zapisi o starih zadevah, je najstarejša znana knjiga na Japonskem. Napisana je bila leta 712 našega štetja in posvečena cesarici Gemmei. Kodžiki je knjiga, polna japonske mitologije in religije, šintoizma. V knjigi so legende o prvem japonskem cesarju in nekaterih drugih pomešane z zgodbami o bogovih. Zato je težko vedeti, kateri deli Kodžikijev so resnični in kateri legenda. V legendi so vsi japonski cesarji potomci Amaterasu, boginje sonca.
Izvor in sestava
Knjigo je po naročilu cesarice Gemmei zbral in zapisal uslužbenec Ō no Yasumaro na podlagi ustnih pripovedi in starejših rodovnih spisov, ki so bili znani kot Teiki in Kyūji. Kot celota je Kojiki razdeljen v tri dele (tako imenovane zvitke): Kamitsumaki (上巻, »Zvitek bogov«), Nakatsumaki (中巻, »Srednji zvitek«) in Shimotsumaki (下巻, »Spodnji zvitek«). Prvi del obsega mita o nastanku sveta in bogov, drugi pripoveduje zgodbe o junakih in zgodnjih cesarjih, tretji pa se osredotoča na zgodovinske zapise in rodovnike, pa tudi na lokalne legende.
Jezik in pisava
Kojiki ni sestavljen v običajni sodobni japonščini: uporablja kitajske znake na poseben način. Avtorji so v veliki meri uporabljali metodo man'yōgana — fonetično rabo kitajskih znakov za zapis japonskih zlogov — in kitajsko besedilo (kanbun), a z japonskimi izgovori. Zaradi tega branje Kojiki zahteva poznavanje staro‑japonskih izgovorov; oseba, ki zna le klasično kitajščino, besedila ne bo mogla pravilno prebrati brez poznavanja japonskih bralnih praks. Ta značilna mešanica dela Kojiki tudi dragocen vir za jezikoslovce, saj vsebuje podatke o fonologiji in starodavnih oblikah japonščine.
Pomen za šintoizem in legitimnost cesarstva
Mitološki del knjige, še posebej zgodbe o Amaterasu in drugih bogovih, predstavlja temelj šintoistične kozmologije in obredov. Zapis o tem, da so cesarji potomci sončne boginje, je postal ključni element legitimacije cesarske oblasti v starodavni Japonski. Kojiki je zato imel in še vedno ima velik verski, politični in kulturni pomen — vplival je na narodno identiteto, festivale, obrede in umetniške upodobitve mitoloških prizorov.
Razlika do Nihon Shoki in zgodovinska vrednost
Kojiki je pogosto primerjan z drugimi zgodovinskimi zapisi tistega obdobja, zlasti z Nihon Shoki (Nihongi), ki je bil dokončan leta 720. Medtem ko je Nihon Shoki napisan bolj v skladu s kitajsko kronikarsko tradicijo in poskuša biti kronološko urejen ter »uradnejši«, je Kojiki bolj mitološki, literaren in včasih poetičen. Z zgodovinskega vidika oba vira ponujata dragocene, a pogosto nasprotujoče si informacije — zgodovinarji zato previdno ločujejo med mitom, ideološko predstavitvijo in preverljivimi podatki.
Ohranjenost, prevodi in sodobne raziskave
Originalni rokopisi iz 8. stoletja ne obstajajo več, vendar so se besedila prenašala v številnih kopijah skozi stoletja. V zadnjih dveh stoletjih so Kojiki predmet intenzivnih akademskih študij in številnih prevodov. Med znanimi prevodi v tuje jezike so angleški prevodi, ki so pomembno pripomogli k širjenju znanja o japonski mitologiji in zgodovini (npr. prevodi Basil Hall Chamberlaina, Donald L. Philippija in sodobnejši prevodi ter komentarji).
Kulturni vpliv
Zaradi svoje vsebine ima Kojiki velik vpliv na japonsko literaturo, gledališče, likovno umetnost in popularno kulturo. Miti iz knjige so navdihovali pesnike, dramatike in sodobne ustvarjalce v filmih, stripih (manga) ter igrah. Hkrati ostaja pomemben vir za razumevanje starodavnih religijskih praks, ritualov in regionalnih tradicionalnih pripovedi.
Čeprav je zgodovinska natančnost nekaterih delov Kojiki predmet razprav, je knjiga neizpodbitno ključna za razumevanje japonske mitske dediščine, razvoja šintoizma in zgodnje zgodovine cesarstva.
Rokopis Shinpukuji
Oddelki
Kodžiki je razdeljen na tri dele: Kamitsumaki (上巻, "prvi zvezek"), Nakatsumaki (中巻, "srednji zvezek") in Shimotsumaki (下巻, "spodnji zvezek").
- Kamitsumaki, znan tudi kot Kamiyo no Maki (神代巻, "Zvezek dobe bogov"), vsebuje predgovor Kodžikija. Govori o prvih bogovih v japonski mitologiji, Izanagi in Izanami. To sta bogova, ki sta ustvarila svet. Ta zvezek pripoveduje tudi o rojstvih različnih bogov iz obdobja kamiyo ali dobe bogov. Kamitsumaki opisuje tudi legende o nastanku Japonske. Opisuje, kako je Ninigi-no-Mikoto, vnuk Amaterasu, prišel z neba v Kjušu in postal prednik japonske kraljeve linije. Po tej legendi velja za pradedka cesarja Jimmuja.
- Nakatsumaki se začne z zgodbo o Jimmuju, prvem cesarju, in o tem, kako je osvojil Japonsko. Sklop se konča s 15. cesarjem, Ōjinom. O vladavini od drugega do devetega cesarja ni veliko napisanega; omenjena so le njihova imena in imena njihovih različnih potomcev ter nekaj drugih podrobnosti. Njihovi dosežki niso omenjeni. Številne zgodbe v tem zvezku so mitološke in ni dokazov, ki bi kazali na njihovo zgodovinsko točnost. Nedavne študije potrjujejo mnenje, da so si te cesarje izmislili, da bi Jimmujevo vladavino potisnili dlje v leto 660 pr. n. št.
- Šimotsumaki opisuje 16. do 33. cesarja. Za razliko od drugih dveh zvezkov ta ne vsebuje veliko omemb bogov. Interakcije med človeškim svetom in bogovi so zelo opazne v prvem in drugem zvezku, v tem pa ne. Prav tako večinoma manjkajo informacije o 24. do 33. cesarju.
Sorodne strani
- Nihon Odai Ichiran
- Nihon Shoki
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Kojiki?
O: Kojiki ali Furukotofumi je najstarejša znana knjiga na Japonskem, napisana leta 712 po Kristusu in posvečena cesarici Gemmei. Je knjiga o japonski mitologiji (šintoizmu), legendah, pesmih, genealogijah, ustnem izročilu in poljudnozgodovinskih pripovedih do leta 641 pred našim štetjem.
V: Kakšna je vsebina Kodžikija?
O: Kojiki zajema različne teme, kot so japonska mitologija (šintoizem), legende, pesmi, genealogije, ustno izročilo in polpretekla zgodovina.
V: Komu je posvečen Kojiki?
O: Kojiki je posvečen cesarici Gemmei.
V: Iz koga so po legendi v Kodžikih izšli japonski cesarji?
O: Po legendi so vsi japonski cesarji potomci Amaterasu, boginje sonca.
V: Ali je težko ločiti resnične dele od legend v Kodžikih?
O: Da, težko je vedeti, kateri deli Kodžikijev so resnični in kateri legenda.
V: V kakšnem jeziku je napisan Kodžiki?
O: Kojiki je napisan v kitajščini, vendar so ga Japonci napisali tako, da so uporabili izgovorjavo kitajskih znakov in ne njihovega pomena.
V: Ali lahko oseba, ki zna brati kitajsko, bere Kojiki?
O: Ne, oseba, ki zna brati kitajsko, ne more brati Kodžikija, če ne zna govoriti japonsko, saj Kodžiki vsebuje veliko japonskih imen in nekaterih fraz.
Iskati