Amaterasu japonska boginja sonca v šintoistični mitologiji
Amaterasu (japonsko: 天照), Amaterasu-ōmikami (japonsko: 天照大神 ali 天照大御神) ali Ōhirume-no-muchi-no-kami (japonsko: 大日孁貴神), je boginja v japonski mitologiji. Je boginja sonca in najbolj posvečena med vsemi šintoističnimi božanstvi. Njeno ime Amaterasu pomeni "(to, kar) razsvetljuje nebesa". Njeno svetišče je v Ise.
Mitološki izvor in družinske vezi
V šintoistični knjižni tradiciji, zlasti v Kojiki in Nihon Shoki, je Amaterasu rojstvo povezano z ustvarjalno božansko parico Izanagi in Izanami. Po eni različici je nastala, ko je Izanagi po bega iz podzemlja očistil (purificiral) svoj obraz — iz njegovega levega očesa se je pojavila Amaterasu. Njena glavna božanska sorodnika sta Susanoo, bog neviht in morja, ter Tsukuyomi, bog lune. Njihovi medsebojni spori, zlasti med Amaterasu in Susanooem, so pomembni za več mitov in pojasnjujejo naravne pojave ter ureditev sveta v zgodbah.
Legenda o jami Ame-no-Iwato
Najznamenitejši mit o Amaterasu govori o njenem umiku v svetlobno zaprto jamo Ame-no-Iwato, potem ko jo je razžalil bratski izpad Susanooja. Z njim je nastalo popolno temo na svetu, bogovi pa so morali izvesti posebne obrede, da bi jo spravili iz jame in ponovno vzpostavili sončno svetlobo. Med dogodki, ki so privedli do njenega vrnitve, so:
- Ame-no-Uzume — boginja veselja in plesa, ki je z duhovitim in provokativen plesom nasmejala ostale bogove;
- uporaba zrcala (kasneje znanega kot Yata no Kagami), s katerim so Amaterasu prikazali njeno lastno podobo in jo tako zvabili iz jame;
- glasno zbiranje in obredi drugih bogov, ki so ustvarili radovednost in razburjenje, dovolj, da je Amaterasu pogledala ven.
Ta mit simbolizira prehod iz teme k svetlobi in poudarja pomen skupnosti, rituala in simbolov pri ohranitvi naravnega reda.
Imperialna povezava in sveti atributi
Amaterasu ima osrednjo vlogo pri legitimaciji japonske cesarske hiše. Po mitologiji je njen vnuk Ninigi-no-Mikoto poslan na Zemljo, da bi vladal, njegovi potomci pa naj bi bili predniki prvega cesarja, Jimmu. Tako je cesarska družina pogosto predstavljena kot neposredna potomka Amaterasu, kar je v preteklosti služilo kot versko in politično potrdilo oblasti.
Poleg zrcala (Yata no Kagami) so del cesarskih regaov tudi Yasakani no Magatama (dragulj) in Kusanagi no Tsurugi (meč) — skupaj znani kot tri sveti zakladi (regalija), ki simbolizirajo legitimnost cesarske oblasti in imajo močno mitološko in kulturno vrednost.
Čaščenje, svetišča in rituali
Njeno glavno svetišče je v Ise (Ise Jingū), ki velja za najpomembnejše šintoistično svetišče in kraj ob rednih obredih ter ponovnem gradnji (Shikinen Sengū) vsaka 20 let. V svetišču notranji sveti prostor (Naikū) hrani simbolično prisotnost Amaterasu, medtem ko zunanji kompleksi omogočajo obiskovalcem obrede in festivale.
Rituali povezani z Amaterasu vključujejo kagura (ritualni ples in glasba), poživljanje svetišč in letne praznike, ki so izvirno povezani z agrikulturnimi cikli, svetlobo in plodnostjo. V zgodovini so obredi občasno povezovali tudi državno oblast in nacionalne slovesnosti.
Religijska sinteza in sodobni pomen
V obdobju shinbutsu-shūgō (združevanje šintoizma in budizma) so bili številni šintoistični bogovi, vključno z Amaterasu, interpretirani v budističnem okviru; pozneje je bila Amaterasu v nekaterih tolmačenjih primerjana z budističnim Dainichi Nyorai kot božanska manifestacija univerzalne svetlobe. Po drugi svetovni vojni je bila formalna državna povezanost šintoizma z oblastjo razveljavljena, vendar pa Amaterasu kot simbol kulturne in zgodovinske tradicije ostaja pomembna.
Za sodobne Japonce ima Amaterasu večplastno vlogo: kot del verske prakse, kot simbol nacionalne identitete in kot navdih v umetnosti, literaturi ter popularni kulturi. Njeni mitološki motivi se pojavljajo v gledališču, slikarstvu, filmu in drugih medijih.
Simbolika
Amaterasu simbolizira sončno luč, red, legitimnost in trajnost družbenega reda. Njena zgodba o umiku v jamo in vrnitvi simbolizira ponovno rojstvo svetlobe po krizi in poudarja pomen rituala, skupnosti in upanja ob izzivih. Njena povezava s cesarsko družino pa ilustrira, kako mit lahko služi kot temelj kolektivne identitete in politične avtoritete.
Za osnovno razumevanje Amaterasu so koristni naslovi v klasičnih virih (Kojiki, Nihon Shoki) ter sodobne študije o šintoizmu, japonski mitologiji in zgodovini religije. Amaterasu ostaja eden najbolj prepoznavnih likov japonskega verskega in kulturnega imaginarija.
Tradicija
Amaterasu je sestra Susano'o, boga morja in neviht, ter Tsukuyomi, boga lune. Vsi trije so nastali iz Izanagija, ko si je umival obraz, da bi očistil umazanijo Yomija, podzemnega sveta. Amaterasu se je rodila, ko si je Izanagi umil levo oko, Tsukuyomi se je rodil ob umivanju desnega očesa, Susano'o pa ob umivanju nosu.
Zgodba
Zgodbe pripovedujejo o velikem rivalstvu med Amaterasu in Susano'o. Ko je moral za vedno zapustiti nebesa, ker mu je tako ukazal Izanagi, se je šel poslovit od sestre. Amaterasu mu je sumničavo predlagala izziv: vsak od njiju je moral predmet drugega spremeniti v ljudi. Amaterasu je iz Susanoovega meča ustvarila tri ženske, on pa iz njene ogrlice pet moških. Amaterasu je dejala, da so moški njeni, ker so se rodili iz njene ogrlice. Susano'o je uničila svoja riževa polja, v svoje statve vrgla mrtvega ponija in v jezi ubila enega od svojih pomočnikov. Zaradi tega se je Amaterasu, žalostna, jezna in prestrašena, skrila v Ama-no-Iwato, "nebeško skalno jamo", tako da je bilo Sonce skrito in svet je za dolgo časa postal temen. Oni (hudiči iz japonske mitologije) so prišli v temni svet in bogovi niso mogli prisiliti Amaterasu, da bi prišla iz jame.
Pametna boginja sreče Ama-no-Uzume (天宇受売命) je vzela veliko vedro, ga ob vhodu v jamo obrnila na glavo in začela plesati na njem, pri tem pa pred drugimi kamii strgala svoja oblačila. Tem se je to zdelo tako smešno, da so se veselo smejali.
Amaterasu jih je slišala in pogledala, zakaj se bogovi smejijo. Ko je odprla jamo, je v ogledalu, ki ga je Uzume postavil na drevo, zagledala svoj čudovit odsev in počasi prišla iz jame.
V tistem trenutku je bog Ameno-Tajikarao (天手力男命) za njo zaprl jamo, tako da se ni mogla vrniti vanjo. Drug bog je čez vhod privezal čarobno vrv. Kami Ame-no-Koyane (天児屋根命) je nato sončno boginjo prosil, naj se z bogovi vrne nazaj. Ta je privolila in svetloba se je vrnila na zemljo, Susanoo pa je bil kaznovan z izgonom iz nebes.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Amaterasu v japonski mitologiji?
O: Amaterasu je boginja v japonski mitologiji.
V: Kakšna je vloga Amaterasu v japonski mitologiji?
O: Amaterasu je boginja sonca in najbolj posvečeno šintoistično božanstvo.
V: Kaj pomeni ime Amaterasu?
O: Njeno ime Amaterasu pomeni "(to, kar) osvetljuje nebesa".
V: Kje se nahaja Amaterasino svetišče?
O: Amaterasujevo svetišče se nahaja v Ise.
V: Po katerih drugih imenih je znana Amaterasu?
O: Amaterasu je znana tudi kot Amaterasu-ōmikami in Ōhirume-no-muchi-no-kami.
V: Kakšen pomen ima ime Amaterasu?
O: Ime Amaterasu se nanaša na njeno vlogo boginje sonca, ki razsvetljuje nebesa.
V: Zakaj Amaterasu velja za najbolj sveto od vseh šintoističnih božanstev?
O: Amaterasu velja za najbolj sveto od vseh šintoističnih božanstev zaradi svoje vloge boginje sonca in njenega pomena v japonski mitologiji.
