Karma: pomen, načelo vzrokov in posledic v hinduizmu in budizmu
Karma: razumevanje vzroka in posledice v hinduizmu in budizmu — pomen, načela, duhovni vpliv ter kako naša dejanja oblikujejo usodo.
Karma (car-ma) je beseda, ki pomeni tako rezultat dejanj posameznika kot tudi dejanja sama. Gre za izraz o krogu vzrokov in posledic. V skladu s teorijo karme se tisto, kar se človeku zgodi, zgodi zato, ker je to povzročil s svojimi dejanji. Je pomemben del številnih religij, kot sta hinduizem in budizem. V šintoizmu (religiji, ki je pogosto sinhronizirana z budizmom) se karma razlaga kot musubi (むすび), pogled na karmo pa je v šintoizmu prepoznan kot sredstvo za obogatitev, krepitev moči in potrditev življenja.
Teorijo karme lahko razumemo kot razširitev tretjega Newtonovega zakona akcije in reakcije, po katerem ima vsako dejanje katere koli vrste, vključno z besedami, mislimi, čustvi, celotnim našim obstojem, sčasoma reakcijo, enako vrsto energije, ki se vrne k tistemu, ki jo je povzročil.
Karma v duhovnem razvoju pomeni vse, kar je oseba storila, kar počne in kar bo storila. Pri karmi ne gre za kazen ali nagrado. Oseba je odgovorna za svoje življenje in za to, kako ravna z drugimi ljudmi.
"Teorija karme" je glavno prepričanje v hinduizmu, ajvazi, sikhizmu, budizmu in džainizmu. Vsa živa bitja so odgovorna za svojo karmo - svoja dejanja in učinke svojih dejanj.
Kaj pomeni karma v praksi?
Karma ni le »usoda« ali takojšnja kazen/nagrada. Gre za načelo vzročnosti v moralnem in duhovnem smislu: dejanja (telesna, verbalna, mentalna) ustvarijo posledice, ki vplivajo na posameznikovo izkušnjo življenja zdaj in v prihodnjih življenjih (v tradicijah, ki verjamejo v ponovno rojstvo). Pomembno je, da pri tem ni nujno neposredne ali takojšnje korelacije — posledice se lahko pojavijo pozneje ali se kumulirajo skozi čas.
Načelo vzrokov in posledic
V mnogih tradicijah, zlasti v budizmu, je ključni element karmi namera: misel ali dejanje ima pomen predvsem glede na svojo namero (v budizmu pogosto izraženo s pali izrazom cetana). To pomeni, da je moralna vrednost dejanja povezana z namenom, ne le z zunanjim učinkom.
Analogija z Newtonovim zakonom pomaga laičnemu razumevanju, vendar je pomembno vedeti, da karmični proces vključuje tudi psihološke, socialne in duhovne vidike, ki presegajo običajne fizikalne zakone. Karma ni nujno popolnoma deterministična; gre bolj za kompleksen vzorec vzrokov in posledic, ki ga soustvarjajo posameznikove izbire.
Karma v glavnih religijskih tradicijah
Hinduizem: Karma je tesno povezana s pojmi samsara (krog rojstev) in moksha (osvoboditev). Dele tradicije razlikujejo vrste karme, na primer sanchita (skupna akumulirana karma), prarabdha (del sanchite, ki se realizira v sedanjem življenju) in agami ali kriyamana (karma, ki jo človek ustvarja sedaj in bo vplivala v prihodnje).
Budizem: Karma (v pali kamma) poudarja namero kot ključno za nastanek posledic. Budizem uči, da so dejanja in navade (grehe, prijetnosti, nevtralno vedenje) dejavniki, ki poganjajo kolo ponovnega rojstva, vendar ni trajne duše (anatman), ki bi »dala« karmo; učinek delovanja je bolj procesni in pogojen.
Džainizem: V džainizmu je pogled na karmo zelo konkreten: karma je obravnavana kot drobne snovne delce, ki se prilepijo na dušo zaradi strasti in dejanj. Osvoboditev pomeni odstranitev teh delcev z asketskimi praksami in strogim etičnim življenjem.
Šintoizem: Kot je že omenjeno, se v šintoizmu koncept povezuje z musubi, poudarja ustvarjalno silo povezovanja in potrditev življenja — to je manj osredotočeno na moralno kaznovanje kot na krepitev in harmonijo.
Vrste karme in kolektivna karma
Karma se pogosto deli na osebno in kolektivno. Osebna karma se nanaša na posledice posameznikovih dejanj. Kolektivna karma pa se pojavi, ko skupine (družine, narodi, organizacije) ustvarijo vzorce, ki vplivajo na številne ljudi — primer so zgodovinski dogodki, sistemske neenakosti ali kulturne navade, ki vzdržujejo določene posledice.
Napačna razumevanja
- Karma ni vedno takojšnja ali vidna; to ne pomeni, da ne obstaja, temveč da so vzroki in pogoji kompleksni.
- Karma ni izgovor za pasivnost ali socialno nepravičnost. Verovanje v karmo ne odpravlja odgovornosti družbe za odpravo zatiranja ali neenakosti.
- Karma ni vedno individualistična »usoda«; mnoge tradicije priznavajo možnost preoblikovanja karme z zavestnimi dejanji, pokoro, duhovno prakso, služenjem in sočutjem.
Kako delati s karmo v vsakdanjem življenju
Praktične metode za preoblikovanje ali zmanjšanje negativnih posledic vključujejo:
- etično vedenje (pravilne besede, dejanja, način življenja),
- meditacijo in samorefleksijo za razumevanje vzorcev in namenov,
- odpuščanje, prošnje za odpuščanje in popravljanje škode,
- samoskupnost in služenje drugim (seva), kar ustvarja pozitivne vzorce,
- ritualne in verske prakse, ki v nekaterih tradicijah pomagajo pročistiti učinke preteklih dejanj.
Zaključek
Karma je večplasten pojem, ki povezuje etiko, vzročnost in osebno odgovornost. V verskih tradicijah služi kot razlaga za vzroke trpljenja in za pot do osvoboditve; v sodobnem, sekularnem smislu pa lahko razumemo karmo kot načelo, da naša dejanja ustvarjajo posledice v svetu drugih in v naših lastnih življenjih. Razumevanje karme ponuja spodbudo k bolj zavestnemu in odgovornemu življenju, hkrati pa opozarja na možnost spremembe s premišljenimi, sočutnimi dejanji.
Opredelitev
Karma je univerzalno načelo vzroka in posledice. Naša dejanja, tako dobra kot slaba, se nam v prihodnosti vračajo in nam pomagajo, da se učimo iz življenjskih lekcij in postanemo boljši ljudje. V religijah, ki vključujejo reinkarnacijo, se karma razteza na sedanje življenje ter vsa pretekla in prihodnja življenja.
Karma je pravzaprav energija. Ena oseba z mislimi, besedami in dejanji oddaja energijo, ki se sčasoma vrne prek drugih ljudi. Karma je najboljša učiteljica, saj ljudi sili, da se soočijo s posledicami svojih dejanj in tako izboljšajo in izpopolnijo svoje vedenje, če tega ne storijo, pa trpijo. Tudi huda karma, če se z njo soočamo modro, je lahko največja iskra za duhovno rast. Zmaga nad karmo je v pametnem delovanju in čustvenem odzivanju.
Podpiranje vsakega dejanja s trditvijo: "To počnem," je karma. Če trdite, da ste izvajalec katerega koli dejanja, to karmo zavezuje. Podpiranje dejanja s prepričanjem "jaz sem tisti, ki ga izvaja" se imenuje vezanje karme. To podpiranje prepričanja o "lastni odgovornosti" je tisto, kar veže karmo. Če veste, da niste izvajalec, in se zavedate, kdo je resnični izvajalec: 'Nisem izvajalec' in 'kdo je izvajalec', potem dejanje ne bo imelo nobene podpore in karma se bo razrešila.
Primeri karme
Proces akcije in reakcije na vseh ravneh - fizični, mentalni in duhovni - je karma. Pozorni moramo biti na misli, saj lahko misel ustvari dobro, slabo in mešano karmo.
"Rečem vam prijazne besede, vi pa se počutite mirni in srečni. Če vam rečem ostre besede, ste razburjeni in vznemirjeni. Prijaznost in grobost se bosta pozneje vrnili k meni prek drugih. Končno, kar dam, to tudi dobim nazaj."
"Arhitekt med risanjem načrtov za novo stavbo razmišlja ustvarjalno in produktivno. Če pa bi razmišljal destruktivno in neproduktivno, kmalu ne bi mogel opraviti nobene pozitivne naloge, tudi če bi si to želel."
Karma kot akcija in reakcija: če pokažemo dobroto, bomo poželi dobroto.
Karma v hinduizmu
Hindujci na čas gledajo kot na krog, v katerem se stvari znova vrtijo. Karma je zelo pravičen zakon, ki tako kot gravitacija velja za vse enako. Zakon karme postavlja človeka v središče odgovornosti za vse, kar naredi, in za vse, kar se mu zgodi. Ker hindujci razumejo delovanje karme, si prizadevajo živeti krepostno življenje. To se imenuje dharma.
V hinduizmu poznamo tri vrste karme:
- sančita karma, seštevek preteklih karm, ki še niso razrešene;
- prarabdha karma, tisti del sančita karme, ki ga je treba izkusiti v tem življenju, in
- krijamana karma, karma, ki jo ljudje trenutno ustvarjamo in bo obrodila sadove v prihodnosti.
Vloga božanskih sil
Karma velja za enega od naravnih zakonov uma, tako kot je gravitacija zakon materije. Tako kot je Bog ustvaril gravitacijo, da bi vzpostavil red v fizičnem svetu, je tudi karmo ustvaril kot božanski sistem pravičnosti, ki je samoupraven in neskončno pravičen. Kot odgovor na trenutno dejanje samodejno ustvari ustrezno prihodnjo izkušnjo.
V hinduizmu obstaja več različnih pogledov na vlogo božanskih bitij. V hinduizmu številni menijo, da imajo božanstva ali deve neke vrste vlogo. Drugi hindujci, na primer Mimasaki, zavračajo takšne predstave in menijo, da karma deluje neodvisno, saj menijo, da naravni zakoni vzročnosti zadostujejo za razlago učinkov karme.
Nekatere razlage Bhagavadgite kažejo na vmesno stališče, da je karma zakon vzroka in posledice, vendar lahko Bog za svoje predane karmo omili. V Bhagavadgiti je rečeno, da lahko le karma, ki je storjena z občutkom odgovornosti in z navezanostjo na karmo, povzroči dobre ali slabe reakcije. Karma, ki jo izvajamo z občutkom dolžnosti in brez navezanosti na rezultate, ne bo povzročila nobenega učinka in bo človeka približala Bogu.
Drugi pogled pravi, da lahko satguru, ki deluje v božjem imenu, ublaži ali odpravi del karme učenca.
Sorodne strani
- Fenomen pravičnega sveta je kot karma
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je karma?
O: Karma je izraz, ki se uporablja za opis posledic dejanj posameznika ter cikla vzroka in posledice. Je pomemben del številnih religij, kot so hinduizem, budizem, šintoizem, sikhizem, ajvazi in džainizem.
V: Kako karma vpliva na duhovni razvoj?
O: Karma vpliva na duhovni razvoj tako, da je oseba odgovorna za svoje življenje in za to, kako ravna z drugimi ljudmi. Upošteva tudi vse, kar je oseba storila v preteklosti, kar počne zdaj in kar bo storila v prihodnosti.
V: Kdo je odgovoren za svojo karmo?
O: Vsa živa bitja so odgovorna za svojo karmo - svoja dejanja in učinke teh dejanj.
V: Ali gre pri karmi samo za kazen ali nagrado?
O: Ne, čeprav jo lahko v nekaterih primerih razumemo tudi tako. V šintoistični religiji se razume kot musubi (むすび), kar pomeni obogatitev, okrepitev in potrditev življenja.
V: Katere religije priznavajo teorijo karme?
O: Teorijo karme priznavajo hinduizem, ajvazi, sikhizem, budizem in džainizem.
V: Ali ima karma poleg kazni ali nagrade še kakšen drug pomen?
O: Da - lahko pomeni tudi razumevanje, kako imajo vaša dejanja posledice za vas ali druge okoli vas.
Iskati