Karma

Opredelitev

Karma je univerzalno načelo vzroka in posledice. Naša dejanja, tako dobra kot slaba, se nam v prihodnosti vračajo in nam pomagajo, da se učimo iz življenjskih lekcij in postanemo boljši ljudje. V religijah, ki vključujejo reinkarnacijo, se karma razteza na sedanje življenje ter vsa pretekla in prihodnja življenja.

Karma je pravzaprav energija. Ena oseba z mislimi, besedami in dejanji oddaja energijo, ki se sčasoma vrne prek drugih ljudi. Karma je najboljša učiteljica, saj ljudi sili, da se soočijo s posledicami svojih dejanj in tako izboljšajo in izpopolnijo svoje vedenje, če tega ne storijo, pa trpijo. Tudi huda karma, če se z njo soočamo modro, je lahko največja iskra za duhovno rast. Zmaga nad karmo je v pametnem delovanju in čustvenem odzivanju.

Podpiranje vsakega dejanja s trditvijo: "To počnem," je karma. Če trdite, da ste izvajalec katerega koli dejanja, to karmo zavezuje. Podpiranje dejanja s prepričanjem "jaz sem tisti, ki ga izvaja" se imenuje vezanje karme. To podpiranje prepričanja o "lastni odgovornosti" je tisto, kar veže karmo. Če veste, da niste izvajalec, in se zavedate, kdo je resnični izvajalec: 'Nisem izvajalec' in 'kdo je izvajalec', potem dejanje ne bo imelo nobene podpore in karma se bo razrešila.

Primeri karme

Proces akcije in reakcije na vseh ravneh - fizični, mentalni in duhovni - je karma. Pozorni moramo biti na misli, saj lahko misel ustvari dobro, slabo in mešano karmo.

"Rečem vam prijazne besede, vi pa se počutite mirni in srečni. Če vam rečem ostre besede, ste razburjeni in vznemirjeni. Prijaznost in grobost se bosta pozneje vrnili k meni prek drugih. Končno, kar dam, to tudi dobim nazaj."

"Arhitekt med risanjem načrtov za novo stavbo razmišlja ustvarjalno in produktivno. Če pa bi razmišljal destruktivno in neproduktivno, kmalu ne bi mogel opraviti nobene pozitivne naloge, tudi če bi si to želel."

Karma kot akcija in reakcija: če pokažemo dobroto, bomo poželi dobroto.

Karma v hinduizmu

Hindujci na čas gledajo kot na krog, v katerem se stvari znova vrtijo. Karma je zelo pravičen zakon, ki tako kot gravitacija velja za vse enako. Zakon karme postavlja človeka v središče odgovornosti za vse, kar naredi, in za vse, kar se mu zgodi. Ker hindujci razumejo delovanje karme, si prizadevajo živeti krepostno življenje. To se imenuje dharma.

V hinduizmu poznamo tri vrste karme:

1. sančita karma, seštevek preteklih karm, ki še niso razrešene;
2. prarabdha karma, tisti del sančita karme, ki ga je treba izkusiti v tem življenju, in
3. krijamana karma, karma, ki jo ljudje trenutno ustvarjamo in bo obrodila sadove v prihodnosti.

Vloga božanskih sil

Karma velja za enega od naravnih zakonov uma, tako kot je gravitacija zakon materije. Tako kot je Bog ustvaril gravitacijo, da bi vzpostavil red v fizičnem svetu, je tudi karmo ustvaril kot božanski sistem pravičnosti, ki je samoupraven in neskončno pravičen. Kot odgovor na trenutno dejanje samodejno ustvari ustrezno prihodnjo izkušnjo.

V hinduizmu obstaja več različnih pogledov na vlogo božanskih bitij. V hinduizmu številni menijo, da imajo božanstva ali deve neke vrste vlogo. Drugi hindujci, na primer Mimasaki, zavračajo takšne predstave in menijo, da karma deluje neodvisno, saj menijo, da naravni zakoni vzročnosti zadostujejo za razlago učinkov karme.

Nekatere razlage Bhagavadgite kažejo na vmesno stališče, da je karma zakon vzroka in posledice, vendar lahko Bog za svoje predane karmo omili. V Bhagavadgiti je rečeno, da lahko le karma, ki je storjena z občutkom odgovornosti in z navezanostjo na karmo, povzroči dobre ali slabe reakcije. Karma, ki jo izvajamo z občutkom dolžnosti in brez navezanosti na rezultate, ne bo povzročila nobenega učinka in bo človeka približala Bogu.

Drugi pogled pravi, da lahko satguru, ki deluje v božjem imenu, ublaži ali odpravi del karme učenca.

Sorodne strani

• Fenomen pravičnega sveta je kot karma