Misel
Misel je zavestno delovanje možganov. Lahko je ciljno usmerjeno ali ne, usmerjeno v reševanje določenih problemov. To ni edini način delovanja možganov. Vedenje je lahko posledica instinkta, prilagodljivo nezavedno pa lahko rešuje probleme, ne da bi se človek tega zavedal.
Druge živali lahko uporabljajo možgane za reševanje problemov, vendar ni mogoče ugotoviti, ali to počnejo zavestno. Mišljenje raziskuje štiri ali pet znanstvenih disciplin, vsaka na svoj način. Te discipline vključujejo psihologijo, filozofijo, biologijo, fiziologijo, psihoanalizo in sociologijo.
Filozofija
Filozofija uma je veja filozofije, ki preučuje naravo uma, duševnih dogodkov, funkcij, lastnosti in zavesti. Problem uma in telesa, tj. odnos uma do telesa, zlasti možganov, je osrednje vprašanje filozofije uma.
Problem duha in telesa
Problem duha in telesa je povezan z razlago razmerja med umom ali duševnimi procesi in telesnimi stanji ali procesi. Glavni cilj filozofov, ki se ukvarjajo s tem področjem, je določiti naravo uma in duševnih stanj/procesov ter ugotoviti, kako - ali sploh če - um vpliva na telo in ali lahko vpliva nanj.
Naše zaznavne izkušnje so odvisne od dražljajev, ki prihajajo v naše različne čutne organe iz zunanjega sveta, ti dražljaji pa povzročajo spremembe v naših duševnih stanjih in na koncu povzročijo občutek, ki je lahko prijeten ali neprijeten. Če si nekdo na primer želi klobuk, bo to privedlo do tega, da bo premikal svoje telo na določen način in v določeno smer, da bi dobil tisto, kar si želi. Vprašanje je torej, kako je mogoče, da se zavestne izkušnje porajajo iz kupa sive snovi, ki ima le elektrokemične lastnosti. S tem povezan problem je razložiti, kako lahko prepričanja in želje nekoga povzročijo, da se posameznikovi nevroni sprožijo in da se njegove mišice krčijo na točno določen način. To so nekatere od ugank, s katerimi se soočajo epistemologi in filozofi uma vsaj od časov Renéja Descartesa.
