Prilagoditveno nezavedno — definicija in vpliv na odločanje

Implicitno (ali "tiho") učenje pomeni, da se oseba uči, ne da bi se tega zavedala.

"To znanje se lahko uporablja za usmerjanje vedenja, sprejemanje odločitev in reševanje problemov, ne da bi se oseba zavedala kompleksnega znanja, ki ji omogoča takšno ravnanje."

Reber poudarja, da je "implicitno učenje temeljni 'koreninski' proces, ki je v samem jedru prilagodljivega vedenjskega repertoarja vsakega kompleksnega organizma". To pomeni, da je implicitno učenje veliko bolj staro kot zavestna vrsta učenja, ki jo ljudje običajno opazimo.

To je področje raziskav, ki se širi. Klasična primera sta pridobivanje jezika in proces socializacije. Otroci se naučijo govoriti svoj materni jezik in se socializirajo v svojo družbo, ne da bi se zavedali načel, ki usmerjajo njihovo vedenje.

Veliko se je razpravljalo o tem, ali implicitno učenje sploh obstaja, saj pridobljenega znanja ni mogoče ubesediti. Malo raziskav je bilo opravljenih o zahtevah, ki jih mora izpolnjevati proces implicitnega učenja.

Dokazi za obstoj prilagodljivega nezavednega so številne študije primerov, ki jih je težko razložiti drugače.

Goljufija Kouros

Po številnih znanstvenih preizkusih zgodnjega grškega kipa ga je Gettyjev muzej nameraval kupiti. Vendar si ga je ogledala majhna skupina strokovnjakov in takoj rekla: "To je ponaredek." Na koncu je bilo ugotovljeno, da je ponaredek. Vprašanje je bilo, kako je lahko nekdo premagal baterijo znanstvenih testov samo s tem, da si ga je ogledal? Skeptike so vprašali, kako jim je to uspelo. Eden je dejal: "Ni videti star, kot da bi bil več stoletij pod zemljo. Drugi je rekel: "Njegovi nohti niso videti prav". Očitno so vsi videli nekaj, kar je sprožilo dvom. Psihologi so menili, da gre morda za starodaven duševni mehanizem, ki ima vrednost za preživetje.

Gasilčev "ESP

Gasilec v Clevelandu se je s svojimi moškimi odzval na rutinski klic. Požar je bil v kuhinji na zadnji strani enonadstropne hiše. Gasilci so razbili vrata, položili cev in začeli gasiti požar z vodo. To je imelo le malo učinka. Kot se spominja gasilski poročnik, je nenadoma pomislil: "Tu je nekaj narobe." In svojim možem je takoj ukazal, naj gredo ven. Nekaj trenutkov po tem, ko so pobegnili, se je pod, na katerem so stali, zrušil. Požar je bil v kleti in ne v kuhinji, kot se je zdelo.
Ko so gasilca vprašali, kako je vedel, da mora ven, je menil, da je to ESP. Zanimivo je, da gasilec ni znal takoj pojasniti, kako je vedel, da mora ven. Iz "zaklenjenih vrat" v naših možganih je gasilec samo "pomežiknil" in se pravilno odločil. Pravzaprav bi, če bi zavestno razmišljal o situaciji, verjetno izgubil svoje življenje in življenja svojih mož. ^p125

Izjemna intuicija

Podobno so ljudje, ki lahko večkrat naredijo nekaj, kar se zdi neverjetno. Resnično je na primer mogoče prepoznati, kdo laže, in to je spretnost, ki jo je mogoče trenirati in izboljšati. Mogoče je predvideti, kateri par se bo ločil in kateri ne. Čas, ki je potreben za vsako odločitev, je kratek, količina informacij, ki so na voljo osebi, ki sprejema odločitev, pa se (opazovalcu) zdi zelo majhna.

Analizna paraliza

Odločitve, ki temeljijo na omejenih informacijah, so na eni strani lestvice. Na drugi strani je zmeda, ki jo povzroči preveč neorganiziranih informacij: "analitična paraliza". Obstaja veliko primerov, da je slednje stanje slabo za sprejemanje odločitev.

Izvedeni so bili številni poskusi, ki močno podpirajo idejo o prilagodljivem nezavednem. Osnovna zamisel je, da se nezavedno spremeni in preveri, ali to vpliva na vedenje.

Zmešani stavki

Udeleženci razvrščajo stavke s štirimi besedami iz sklopov s petimi besedami. Osredotočijo se na pravilne stavke. Neznano jim je, da jim neuporabljena beseda daje v mislih subtilno pristranskost. Iz enega sklopa z dodatnimi besedami Florida, star, osamljen, pozabljiv, guba (in nekaj nevtralnih besed) je eksperimentalna skupina počasneje odhajala iz eksperimentalne sobe.^p54 Besede so jih usmerile, da so "mislili na starejše". To je zamisel Johna Bargha.

Osnovno polnjenje vpliva na rezultate testov

Osnovna faza bistveno vpliva na rezultate testov. Skupino, ki so jo testirali glede igre Trivial Pursuit, so razdelili na dva dela. Eno skupino so najprej prosili, naj razmišlja o tem, kaj pomeni biti profesor. Pravilno je odgovorila na 55,6 % vprašanj. Drugo polovico so najprej prosili, naj sedi in razmišlja o nogometnih huliganih. Dosegli so 42,6 % točk. Drugi testi so pokazali, da imata obe skupini podobne miselne sposobnosti. Razlika med rezultati je zelo pomembna. ^p57

Drugi test je bil še bolj presenetljiv. Temnopoltim študentom so dali 20 vprašanj iz izpita Graduate Record Examination, standardnega testa, ki se uporablja za vpis na podiplomske šole v ZDA. Ena skupina je morala navesti svojo raso, druga pa ne. Rezultati prve skupine so bili za polovico nižji od rezultatov druge skupine. Eksperimentatorji so jih pozneje vprašali, ali je vprašanje o njihovi rasi vplivalo nanje. Vsi so odgovorili z "ne" in dodali nekaj v stilu: "Veste, preprosto mislim, da nisem dovolj pameten, da bi bil tukaj".^p59 To je seveda najbolj pomembno z družbenega vidika. Opazite, da posamezniki tudi tokrat niso zavestno opazili tega, kar se je zgodilo nezavedno.

Kaj počne ventromedialni del

Ventromedialni del možganske skorje je majhen delček spredaj za nosom. Nevrolog Antonio Damasio je preučeval bolnike, ki so imeli poškodovano to področje možganov.

"Preko gore informacij, ki jih dobimo iz zunanjega sveta, jih razvrsti po pomembnosti in označi stvari, ki zahtevajo našo takojšnjo pozornost."^p60

Ljudje s poškodbami na tem področju so še vedno razumni in inteligentni kot prej. Vendar jim primanjkuje presoje in se zelo težko odločajo. V hitro spreminjajočih se situacijah je sposobnost hitrega sprejemanja dokaj dobrih odločitev pomembnejša kot sprejemanje popolnih odločitev po dolgem premisleku. To je lahko vprašanje preživetja.

Nezavedni procesi imajo številne značilne lastnosti, ki se precej razlikujejo od zavestnih procesov.

Dostop

Očitno je, da so nezavedni procesi po definiciji manj dostopni kot zavestni procesi. Kljub temu med njima poteka promet. Na primer, pri vseh usposabljanjih je dobro znana težnja, da se od zaustavljenih, težkih zavestnih korakov preide k gladkemu, polavtomatskemu izvajanju. Kot je ugotovil Anderson, je to prehod od zavestnega k nezavednemu nadzoru, ko se doseže mojstrstvo. Andersonova ključna razlika je med "deklarativnim znanjem" (znanjem, ki se ga zavedamo in o katerem lahko govorimo) in "proceduralnim znanjem", ki usmerja delovanje in odločanje, vendar poteka zunaj zavestnega "pogleda".

Učenje poteka tudi na načine, ki se jih takrat sploh ne zavedamo. Klasičen primer je način, kako se otroci učijo svojega maternega jezika med približno 18 meseci in štirimi leti starosti. Ne učijo se jezika tako kot starejši ljudje. Učenje poteka samodejno. Drug primer: ljudje pod anestezijo lahko slišijo in na njih vpliva to, kar slišijo.

Dostop do spomina poteka tudi nezavedno: tudi ko se poskušamo spomniti, je dejanski proces nezaveden. Lahko se zgodi popolnoma nezavedno. To je pokazal zgodnji Korsakoffov poskus na bolnikih z izgubo zavestnega spomina. Enemu pacientu je dal blage električne sunke. Kasneje, ko se je Korsakoff vrnil, je bolnik na vse skupaj pozabil. Ko pa je bolnik zagledal aparat, se je vznemiril in ga obtožil, da mu je hotel dati električni šok. Poskus so od takrat na različne načine ponavljali.

Zlahka pokažemo, da so lahko naše hitre presoje tudi precej napačne, zlasti kadar smo preobremenjeni z informacijami ali kadar se odločamo z nezavednimi predsodki in predsodki.

V poskusih udeleženci ustno razlagajo svoje miselne procese - na primer, zakaj so izbrali eno stvar namesto druge -, kot da bi lahko neposredno introspektirali (pogledali vase) vzroke svojih zamisli in odločitev. Ta "introspekcijska iluzija" lahko povzroči razlike med samim seboj in drugimi ljudmi, saj ljudje zaupajo tem nezanesljivim introspekcijam pri oblikovanju stališč o sebi, ne pa tudi o drugih.

• Evolucijska psihologija
• Sociobiologija
• Sprejemanje odločitev
• Na območju