Džainizem

Džainizem je religija, ki izvira iz Indije in uči, da so "vsi dogodki v vesolju samosprožilec, naključni, fiksni in neodvisni od prejšnjih dogodkov, zunanjih vzrokov ali boga": Džainistična filozofija je najstarejša indijska filozofija, ki popolnoma ločuje telo (materijo) od duše (zavesti). Uči, da je vesolje večno in da ima vsako živo bitje dušo, ki ima moč, da postane vsevedna (opazovalka vseh naključnih dogodkov). Duša, ki je premagala svoje notranje sovražnike, kot so navezanost, pohlep, ponos itd., se imenuje jina, kar pomeni zmagovalec ali zmagovalka (nad nevednostjo). Sveta knjiga džainizma je Pravačansara.

Zastava džainizma

Glavne točke

Vsako živo bitje ima dušo.
Vsaka duša je potencialno božanska, s prirojenimi lastnostmi neskončnega znanja, zaznavanja, moči in blaženosti (ki jih prikriva njena karma).
Vesolje se uravnava samo od sebe, vsi dogodki so se zgodili sami od sebe, in vsaka duša ima možnost, da z lastnimi prizadevanji doseže božansko zavest (siddha).
Ni najvišjega božanskega stvarnika, lastnika, ohranitelja ali uničevalca.
Zato džainisti razmišljajo o vsakem živem bitju kot o sebi, nikomur ne škodujejo in so prijazni do vseh živih bitij.
Vsaka duša se rodi kot nebeško, človeško, podčloveško ali peklensko bitje v skladu s svojimi karmami.
Vsaka duša je arhitekt svojega življenja, tukaj ali pozneje.
Ko se duša osvobodi karme, postane svobodna in doseže božansko zavest ter izkusi neskončno znanje, zaznavanje, moč in blaženost.
Pravi pogled, pravo znanje in pravilno ravnanje (trojni dragulji džainizma) zagotavljajo pot do tega spoznanja.
Mantra Navakar je temeljna molitev v džainizmu in jo lahko recitiramo kadar koli na dan. Pri molitvi z izgovarjanjem te mantre se bhakta s spoštovanjem pokloni osvobojenim dušam, ki so še vedno v človeški obliki (arihantom), popolnoma osvobojenim dušam (siddham), duhovnim voditeljem (ačarjam), učiteljem (upadjajem) in vsem menihom. S tem, ko se jim poklonijo, džinisti od njih prejmejo navdih, da bi sledili njihovi poti in dosegli pravo blaženost in popolno osvoboditev od karme, ki veže njihove duše. V tej glavni molitvi džainisti ne prosijo za nobene usluge ali materialne koristi. Ta mantra služi kot preprosta gesta globokega spoštovanja do duhovno naprednejših bitij. Mantra sledilce spominja tudi na končni cilj, nirvano ali mokšo.
Džainizem poudarja, kako pomembno je nadzorovati čute, vključno z umom, saj lahko človeka oddaljijo od prave narave duše.
Omejite premoženje in živite čisto življenje, ki je koristno za vas in druge. Lastništvo predmeta samo po sebi ni posesivnost, vendar pa je navezanost na predmet posesivnost. Nelastništvo je uravnavanje potreb in želja, pri čemer ostajamo ločeni od lastnine.
Uživajte v družbi svetih in bolj usposobljenih, bodite usmiljeni do trpečih duš in tolerirajte sprevržene.
Pomembno je, da ne zapravljamo človeških življenj na zlobne načine. Raje si prizadevajte za vzpon po lestvi duhovnega razvoja.
Cilj džainizma je osvoboditev duše od negativnih učinkov nerazsvetljenih misli, govora in dejanj. Ta cilj dosežemo z odstranitvijo karmičnih ovir z upoštevanjem trojnih draguljev džainizma.
Džainisti v glavnem častijo idole Džinasov, Arihantov in Tirthankarjev, ki so premagali notranje strasti in dosegli božansko zavest. Džainizem priznava obstoj mogočnih nebeških duš (Jakša in Jakšini), ki skrbita za dobro počutje Tirthankarjev. Običajno ju najdemo v paru okoli idolov džinisma kot moško (yaksha) in žensko (yakshini) zaščitno božanstvo. Čeprav imajo nadnaravne moči, tudi oni tavajo skozi cikle rojstev in smrti tako kot večina drugih duš.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je džainizem?

O: Džainizem je religija iz Indije, ki uči, da so vsi dogodki v vesolju samovzročni, naključni, stalni in neodvisni od prejšnjih dogodkov ali zunanjih vzrokov ali boga.

V: Kaj navaja džainistična filozofija?

O: Džainistična filozofija je najstarejša indijska filozofija, ki popolnoma razlikuje telo (materijo) od duše (zavesti). Uči, da je vesolje večno in da ima vsako živo bitje dušo, ki ima moč, da postane vsevedna (opazovalka vseh naključnih dogodkov).

V: Kaj je džina?

O: Duša, ki je premagala svoje notranje sovražnike, kot so navezanost, pohlep, ponos itd., se imenuje džina, kar pomeni zmagovalec ali zmagovalka (nad nevednostjo).

V: Kaj je pravačansara?

O: Sveta knjiga džainizma je Pravačansara.

V: Ali po džainizmu obstaja večno vesolje?

O: Da, po džainizmu je vesolje večno.

V: Ali ima v tej religiji vsako živo bitje dušo?

O: Da, po tej religiji ima vsako živo bitje dušo.

V: Ali ta religija verjame v zunanje vzroke ali bogove?

O: Ne, ta religija ne verjame v zunanje vzroke ali bogove, saj trdi, da so vsi dogodki samosprožilec in naključni.