Metro-Goldwyn-Mayer, Inc. ali MGM je ameriško medijsko podjetje, znano predvsem po ustvarjanju filmov in televizijskih programov. Njegov znak — rjavi lev, pogosto imenovan »Leo the Lion« — je eden najbolj prepoznavnih filmskih logotipov na svetu in simbol zlate dobe hollywoodskega studia.

Ustanovitev in ime

Podjetje je dobilo ime po združitvi treh družb leta 1924: Metro Pictures, Samuel Goldwyn Productions in Louis B. Mayer Productions. Ta združitev je ustvarila enega največjih studiev svojega časa, ki je hitro postal sinonim za visoko produkcijsko vrednost, znane zvezde in gledališko-distribucijsko moč.

Zlata doba

V obdobju od dvajsetih let prejšnjega stoletja do druge svetovne vojne je bil Metro-Goldwyn-Mayer največji filmski studio v Hollywoodu. MGM je pogosto zaslužil več denarja kot kateri koli drug studio in je bil znan po velikem obsegu produkcije: v času največje zaposlenosti je studio posnel približno en film na teden, poleg tega pa veliko kratkih filmov in animacij.

V sredi tridesetih let je MGM zaposloval približno 4 000 ljudi, imel je 23 zvočnih odrov na približno 117 hektarjih studijske površine, vrednost premoženja pa je leta 1939 znašala približno 144 milijonov ameriških dolarjev. Studio je postal znan po velikih muzikalih, dramah in comedijah ter po »star systemu«, ki je vzgajal in poganjal kariero zvezd, kot so bile številne ikone filma.

Znani filmi, zvezdniki in prispevek k industriji

MGM je produciral ali distribucijsko povezan s številnimi pomembnimi naslovi in zvezdniki, posebej v žanru muzikalov in velikih studiijskih produkcij. Med značilnimi prispevki studia so:

  • velike muzikalne produkcije, ki so oblikovale filmsko glasbo in ples na velikem platnu;
  • močan igralski nabor in razvoj zvezd, ki so postale simbole hollywoodske kulture;
  • bogata filmska knjižnica s številnimi klasiki, ki jih še danes distribucijsko in kulturno cenimo.

Upad, regulacija in spremembe lastništva

Po drugi svetovni vojni je MGM, tako kot drugi veliki studii, začel čutiti pritisk sprememb v industriji. Obisk kinematografov je upadal, saj je televizija privabljala domače občinstvo. Pomemben mejnik je bila odločitev vrhovnega sodišča v zadevi United States proti Paramount Pictures, Inc. (1948), ki je končala vertikalno integracijo studiev — torej lastništvo filmskih studiev nad lastnimi kinodvoranami — in spremenila poslovni model studiev.

Po teh spremembah je matična družba Lowes še nekaj časa ostala lastnica MGM, vendar se je v naslednjih desetletjih studiu stanje spreminjalo: v petdesetih so bile ustanovljene velike verige kinodvoran (npr. Lowes Theatres), kasneje pa je MGM postopoma prodal večino svojih kinodvoran, britanske studie in tudi založbo MGM Records.

Moderni premiki in prestrukturiranja

V poznejših desetletjih je MGM večkrat menjaval lastnike in se soočal z ekonomskimi izzivi, ki so vodili v prestrukturiranja. Podjetje je 8. aprila 8. aprila 2005 med drugim vstopila v nov lastniški cikel, v katerem so bili vključeni različni igralci iz medijskega in tehnološkega sektorja — med omenjenimi so bili tudi Sony in Comcast, pa tudi Texas Instruments in Warner Bros. Po obdobju finančnih težav in stečajnih postopkov, ob izhodu iz stečaja 20. decembra 2010, sta bila izmenično pomembna vloga pri vodenju podjetja pripisana ustanoviteljema Spyglass Entertainment, Garyju Barberju in Rogerju Birnbaumu, ki sta postala sopredsednika in izvršna direktorja podjetja.

Vpliv in dediščina

MGM je močno vplival na razvoj filmske industrije: postavil je standarde za produkcijo velikih študijskih filmov, razvil sistem zvezd in prispeval bogato filmsko knjižnico, ki še vedno navdihuje producente, režiserje in občinstvo. Njegov logotip in nekateri naslovi se pojavljajo kot kulturni simboli zlate dobe Hollywooda, medtem ko so spremembe v lastništvu in poslovnih modelih odražale širše spremembe v medijski industriji v 20. in 21. stoletju.