Čarovnik iz Oza je ameriški glasbeni film, ki ga je producirala družba MGM in ga je distributer RKO izdal leta 1939. Film temelji na otroški knjigi Čarovnik iz Oza avtorja L. Franka Bauma, ki je bila prvič objavljena maja 1900. Zgodba spremlja deklico Dorothy, ki jo med nevihto odnese v čarobno deželo Oz, in njene dogodivščine na poti do Čarovnika, da bi našla pot domov. Film je zaradi svojih vizualnih rešitev, glasbe in igralskih nastopov postal eno najbolj prepoznavnih del ameriške filmske zgodovine in si ga gledalci ogledajo še danes.
Zgodba
Po krajšem uvodu v sivih toni Kansasu se Dorothy in njen pes Toto znajdeta v barvitem svetu Oza. Na poti proti Smaragdnemu mestu spoznata Strašilo, Tinota in Levčka, ki iščejo moža, ki bi jima uresničil želje — možgani, srce in pogum. Skupaj premagujejo ovire, med njimi tudi zloveščo Čarovnico zahoda, in odkrivajo, da je prava moč pogosto že v njih samih.
Igralska zasedba
Glavno vlogo Dorothy je odigrala Judy Garland, ob njej pa so se izkazali še:
- Ray Bolger kot Strašilo (Scarecrow)
- Jack Haley kot Tineni mož (Tin Man)
- Bert Lahr kot Levček (Cowardly Lion)
- Margaret Hamilton kot Zlobna čarovnica zahoda (Wicked Witch of the West)
- Billie Burke kot dobra čarovnica Glinda
- psa Toto je upodobil psiček Terry
Režiser je bil predvsem Victor Fleming, čeprav je v produkciji sodelovalo več režiserjev in pomočnikov, kar je bilo deloma posledica zahtevnosti in obsega snemanja.
Glasba in nagrade
Najbolj znana pesem iz filma je "Over the Rainbow", ki jo izvaja Judy Garland. Pesem je prejela oskarja za najboljšo izvirno pesem. Film je prejel več nominacij za nagrade Akademije in osvojil tudi oskarja za najboljšo izvirno glasbo ter postal sinonim za kakovostno filmsko glasbeno produkcijo.
Produkcija in tehnika
Film je bil tehnološko pomemben: prizori v Kansasu so predstavljeni v »sepia« (rjavih) tonih, medtem ko so prizori v Ozu posneti v živo in sijajni Technicoloru, kar je še poudarilo kontrast med dolgočasnim vsakdanom in fantazijskim svetom. Scenarij, scenografija, kostumi in posebni efekti so soustvarili ikonične podobe, kot so Rumena opečnata pot, Smaragdno mesto in ostali vizualni motivi.
Predvajanje, televizija in ohranjanje
Film je bil prvič predvajan na televiziji leta 1956 in je dolga leta postal del ameriške televizijske tradicije, pogosto ob zahvalnem dnevu. Skozi desetletja so izvedli več restavracij in digitalnih prenov, da bi ohranili barve in zvok prvotnega izdajanja ter ga predstavili novim generacijam.
Zapuščina in priznanja
Film je postal trajna kulturna ikona: leta 1998 se je uvrstil na šesto mesto lestvice 100 let Ameriškega filmskega inštituta... 100 filmov. Kongresna knjižnica je film zaradi njegove kulturne, zgodovinske in estetske vrednosti uvrstila v Nacionalni filmski register ZDA, kar zagotavlja njegovo dolgoročno ohranitev. Njegov vpliv sega v gledališče, glasbo, televizijo, literaturo in množično kulturo — številne fraze, like in pesmi iz filma uporabljajo še danes.
Čeprav so se v času izida mnenja kritikov razlikovala, je film s časom pridobil status klasike in ostaja eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih glasbenih filmov 20. stoletja.
