Idomeneo: Mozartova opera seria (1781) — zgodovina in libreto
Idomeneo (1781) — Mozartova opera seria: zgodovina, libreto Giambattiste Varesca, prva velika opera mladega Mozarta. Odkrijte glasbeno plat, premiero in vplive.
Idomeneo je opera seria z glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Libreto (besedilo) je v italijanščini, napisal pa ga je Giambattista Varesco. Besedilo je napisal na podlagi francoskega besedila Antoina Dancheta. Leta 1780 je bavarski volilni knez Mozarta in Varesca prosil, naj napišeta opero za dvorni karneval.
Idomeneo je bil prvič izveden 29. januarja 1781 v Münchnu. Mozart je bil star komaj 24 let. To je bila njegova prva velika opera.
Mozart je napisal tri različne vrste oper: Idomeneo je opera seria (resna opera). Te so bile napisane v italijanščini in govorijo o resnih, dramatičnih zgodbah, pogosto o zgodbah iz antične Grčije ali Rima. La Clemenza di Tito je prav tako opera seria. Don Giovanni je primer mešanice komične in resne opere, medtem ko je Čarobna flavta nemška opera v tradiciji Singspiel.
Idomeneo ima tradicionalne recitative in arije. Zbori, pohodi in baleti so bili zelo podobni francoski operni tradiciji. Mozarta so navdihnile Gluckove opere.
Zgodovina nastanka in sodelovanje z libretistom
Idomeneo je nastajal v letih 1780–1781 na naročilo bavarskega dvora, kjer je Mozart deloval kot dvorni skladatelj v Münchnu. Libreto je pripravil Giambattista Varesco po predlogi francoskega dramatika Antoina Dancheta, vendar sta Mozart in Varesco sodelovala z včasih napetimi razpravami o dramaturgiji in dolžini recitativov. Mozart je v svojem pismu očetu večkrat komentiral težave pri usklajevanju besedila s kompozicijskimi zahtevami — kar kaže, da je kompozicijski proces vključeval veliko prilagoditev in preoblikovanj besedila.
Vsebina (libreto) — jedro zgodbe
Temeljna zgodba izhaja iz antične mitologije: po vrnitvi z vojenskih pohodov Idomeneo, kralj Krete, izdela prisego bogu morja Neptunu, da mu bo daroval prvo živo bitje, ki mu bo prišlo naproti, če ga ta reši iz nevihtnega morja. Tragična ironija je, da je tisto bitje njegov lastni sin Idamante. Sledi čustvena preizkušnja, v kateri se prepletajo ljubezenske vezi (Idamante in Ilia), maščevanje in ljubosumje (Elettra/Elektra) ter božanske zahteve po pravici. Končni razplet vodi v moralno in politično spravo: konflikti so razrešeni, Idomeneo sprejme odgovornost in je pripravljen žrtvovati svoj položaj, bogovi pa na koncu prikažejo usmiljenje.
Struktura in glasbene značilnosti
Idomeneo povezuje italijansko operno-serio tradicijo z elementi francoske opere — vključno z večjimi zbori, koraki in baletnimi prizori, ki so bili primerni za dvorne praznične uprizoritve. Mozart tu že kaže zrelost v dramskem pisanju: uporabi bogato orkestracijo za barvno opisovanje dogajanja, vpelje izražene recitative, kompleksne ansamble in polifonijo, kjer dogajanje napreduje skozi glasbo, ne le skozi solo arije. Posebno opazna je dramatična uporaba orkestra pri opisovanju nevihte in notranjih stisk likov.
Prva izvedba, sprejem in poznejša ustanovitev v repertoarju
Premiera 29. januarja 1781 v Münchnu je bila pomemben mejnik v Mozartovi karieri: to je bila prva večja opera, kjer je pokazal sposobnost združitve resne drame z bogato glasbeno izoblikovanostjo. Čeprav Idomeneo ni postal tako pogosto uprizarjana kot Mozartove poznejše opere z Da Pontovimi libreti, ga glasbeniki in strokovnjaki cenijo kot prehodno delo, ki napoveduje njegovo zrelost v operi — predvsem zaradi sposobnosti združitve klasične oblike z močnim dramskim izrazom. V 19. in 20. stoletju so sledile revivala in sodobne postavitve, ki so pogosto poudarjale antične, mediteranske in psihološke plasti zgodbe.
Vpliv in pomen
Idomeneo velja za eno pomembnih del v Mozartovem opusu, ker predstavlja prehod k bolj zrelemu opernemu jeziku: kombinacija italijanske vokalne eleganci z večjim zborovskim in baletnim spektrom je pokazala, kako Mozart razmišlja o dramski celovitosti opere. Njegova uporaba orkestra in tretma vokalnih ansamblov je vplivala na razvoj opere v poznejšem obdobju in pokazala, da je Mozart sposoben obvladovati velike uprizoritvene oblike.
Priporočila za poslušanje in uprizoritve
Za poslušalce, ki želijo spoznati Idomeneo, so zanimive različne interpretacije: zgodovinsko informirane izvedbe poudarijo barvno rabo in tonsko jasnost orkestracije, sodobni režijski pristopi pa pogosto iščejo psihološke in politične plasti besedila. Pri poslušanju bodite pozorni na velike zborovske prizore, orkestralne prelome in prizore, kjer glasba podpira notranje konflikte likov — prav ti momenti najbolje pokažejo Mozartovo dramsko zrelost v tej operi.
Če želite izvedeti več o Idomeneo, je koristno prebrati tudi izvirna besedila in raziskave o vplivu Gluckovih oper na takratno operno prakso, saj so ta glasbena in estetska izhodišča neposredno vplivala na Mozartovo zasnovo dela.
Zgodba o operi
1. dejanje
Zgodba, ki temelji na starogrški zgodbi, se dogaja na otoku Kreta, kmalu po trojanski vojni. Ilija je hči trojanskega kralja Priama, ki je izgubil vojno. Ilijo so odpeljali na Kreto. Ljubi princa Idamanta, sina kretskega kralja Idomenija, vendar mu noče povedati o svoji ljubezni do njega. Idamante je prijazen in osvobodi trojanske ujetnike. Iliji pove, da ni kriv, da so bili njuni očetje sovražniki. Trojanci in Krečani (prebivalci Krete) pozdravijo vrnitev miru, vendar je Elektra, hči grškega kralja Agamemnona, ljubosumna na Ilijo. Jezno ji je, da je bil Idamant prijazen in je ujetnike izpustil na prostost. Arbace, kraljev zaupni prijatelj, prinese novico, da se je Idomenej utopil v morju, ko se je iz Troje vračal na Kreto. Elektra, ki jo skrbi, da bo Ilija, Trojanka, kmalu postala kraljica Krete, čuti, da jo mučijo Hadesovi besi.
Idomeneo se ne izgubi na morju, temveč ga reši Neptun (bog morja) in ga iztrebi na kretski plaži. Tam se spomni obljube, ki jo je dal Neptunu: obljubil je, da bo žrtvoval (ubil za bogove) prvo bitje, ki ga bo srečal, pa naj bo to človek ali žival. Prva oseba, ki jo sreča, je njegov sin Idamante. Ker se že dolgo nista videla, se sprva ne prepoznata. Ko Idomenej končno spozna, da je to njegov sin, ki ga mora ubiti, reče Idamantu, naj odide in naj ga nikoli več ne vidi. Idamante ne razume, zakaj mu oče to govori. Je strašno razburjen, vendar pobegne. Kretski vojaki izstopijo z Idomenove ladje, kjer jih pričakajo njihove žene in vsi hvalijo Neptuna.
2. dejanje
V kraljevi palači Idomenej vpraša Arbaceja, kaj naj stori, ker ni ubogal boga. Arbace pravi, da bi bil Neptun vesel, če bi lahko žrtvoval še eno žrtev, če bi Idamanteja poslal v izgnanstvo (v drugo državo). Idomenej reče sinu, naj odpelje Elektro na njen dom, v Argos. Zaradi Idomenejevih prijaznih besed Iliji ta zelo prijazno reče, da bo, ker je izgubila vse, on njen oče, Kreta pa njena dežela. Ko odide, se Idomenej zave, da je Ilija zaradi pošiljanja Idamanta v izgnanstvo nesrečna. Elektra je zadovoljna, da bo z Idamantom odšla v Argos.
V sidonskem pristanišču se Idomenej poslovi od sina in mu reče, naj vlada kot dober kralj. Preden ladja odpluje, se razbesni nevihta in pojavi se morska kača. To je Neptunov poslanec, ki je jezen na Idomeneja. Idomenej bogu ponudi svoje življenje.
3. dejanje
Na kraljevem vrtu Ilija prosi nežne vetrove, naj njeno ljubezen odnesejo Idamantu. Idamante pravi, da se mora iti borit s kačo. Ko reče, da bi rad umrl, ker ga Ilija ne ljubi. Zaradi tega mu Ilija reče, da ga ljubi. Elektra in Idomenej ju presenetijo. Ko Idamante vpraša očeta, zakaj ga pošilja stran, mu Idomeneo ne more povedati resnice. Ilija prosi Elektro za nekaj dobrote, toda Elektra je zdaj noro ljubosumna na Ilijo in se želi maščevati. Arbace pride z novico, da ljudstvo pod vodstvom Neptunovega velikega duhovnika kriči, da hoče Idomeneja. Visoki duhovnik kralju pove, da Neptunova pošast uničuje stvari, in prosi Idomeneja, naj pove ime osebe, katere žrtev bog zahteva. Ko kralj pove, da je žrtev njegov sin, so ljudje zgroženi.
Pred templjem kralj in visoki duhovnik skupaj z Neptunovimi duhovniki molijo, da bi bil bog prijazen in usmiljen. Arbace prinese novico, da je Idamante ubil pošast. Idomenej je zdaj zaskrbljen, da se bo Neptun hotel še bolj maščevati. Idamante vstopi v žrtvenih oblačilih in reče, da razume očetove strašne skrbi in da je pripravljen umreti. idamante se tragično poslovi od lastnega sina in ga namerava ubiti, ko stopi naprej Ilija in se ponudi, da bo umrl namesto njega. Neptun si premisli. Slišimo njegov glas, ki pravi, da bo odpustil, če se bo Idomenej odrekel kraljevski službi in dovolil Idamantu in Iliji, da vladata kot kralj in kraljica. Vsi so srečni, razen Elektre, ki želi umreti. Idomenej pravi, da sta Idamante in njegova nevesta nova vladarja. Ljudje kličejo boga ljubezni in poroke, naj blagoslovi kraljevi par in prinese mir.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal glasbo za Idomeneja?
O: Wolfgang Amadeus Mozart je napisal glasbo za Idomenea.
V: V katerem jeziku je napisan libreto za Idomenea?
O: Libreto za Idomeneja je napisan v italijanščini.
V: Kdo je napisal libreto za Idomenea?
O: Giambattista Varesco je oseba, ki je napisala libreto za Idomenea.
V: Kaj je bil navdih za libreto Idomenea?
O: Navdih za libreto Idomeneja je bilo francosko besedilo Antoina Dancheta.
V: Kdaj je bil Idomeneo prvič uprizorjen?
O: Idomeneo je bil prvič izveden 29. januarja 1781 v Münchnu.
V: Kakšna vrsta opere je Idomeneo?
O: Idomeneo je opera seria, kar pomeni, da je resna opera.
V: Kdo je od Mozarta in Varesca zahteval, naj napišeta opero za dvorni karneval?
O: Bavarski volilec je od Mozarta in Varesca zahteval, naj napišeta opero za dvorni karneval.
V: Iz česa je Mozart črpal navdih za zbore, marše in balete v Idomeneu?
O: Mozart se je za zbore, marše in balete v Idomeneu zgledoval po francoski operni tradiciji.
V: Koliko let je bil Mozart star, ko je napisal Idomenea?
O: Ko je napisal Idomenea, je bil Mozart star le 24 let.
Iskati