Don Juan (opera)

Glavni znaki

• Don Giovanni - bariton
• Donna Anna - sopran
• Donna Elvira - sopran
• Zerlina - sopran
• Don Ottavio - tenor
• Leporello - bas
• Masetto - bas
• Commendatore - bas

Zgodba opere

	Uvertura za Don Giovannija (6:49) (levo) Kip komendatorja preseneča Don Giovannija (ilustracija, 1880); uvertura v izvedbi simfoničnega orkestra iz Fulde
Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije.

Uvertura se začne z mračnim glasbenim odlomkom v d-molu. Ta odlomek se igra tudi, ko kip komendatorja na koncu opere poziva Don Giovannija, naj se pokesa. Temu počasnemu prehodu sledi hiter in svetel del v D-duru. Ni povezan z glasbo v operi. Je živahen, energičen in močan. Ob dvigu zavese v prvem dejanju tiho utihne.

I. dejanje.

Scena 1. Vrt komendatorjeve hiše v Sevilli v Španiji. Noč. Don Giovanni ni uspel zapeljati Donne Ane. Njen oče jo brani. Don Giovanni ga ubije v dvoboju. S služabnikom Leporellom pobegne. Donna Anna in njen zaročenec Don Ottavio najdeta mrtvega komendatorja. Obljubita, da bosta morilca privedla pred roko pravice.

Scena 2. Ulica v Sevilji. Don Giovannijeva žena Donna Elvira je pravkar prišla v Seviljo iz Burgosa. Išče Don Giovannija. Poročil se je z njo, nato pa jo je zapustil. Na ulico stopi z Leporellom. Ta zagleda Elviro in odide. Leporello ostane zadaj. Elviri pove o Giovanijevem slabem vedenju z ženskami.

Scena 3. Podeželje v bližini Seville. Don Giovanni se zanima za kmečko dekle Zerlino. Poskuša jo zapeljati. Elvira odpelje Zerlino s seboj. Ana in Ottavio srečata Don Giovannija. Ta se z njima ne želi pogovarjati. Hitro odide. Vedo, da je on morilec. Ponovno obljubita, da ga bosta privedla pred roko pravice. Ko odideta, se Giovanni vrne. Leporellu naroči, naj pripravi zabavo.

Scena 4. Vrt v Don Giovannijevi palači. Masetto in Zerlina gresta na zabavo. Masetto dvomi, da ga Zerlina ljubi. Ona mu reče, naj jo pretepe, če se bo tako počutil bolje. Zvesta se pomirijo. Odideta v palačo. Anna, Ottavio in Elvira pridejo na vrt. Njihovi obrazi so zakriti z maskami. Obljubijo, da bodo don Giovannija privedli pred roko pravice. Odidejo v palačo.

Scena 5. Plesna dvorana v palači Don Giovannija. Gostje se zabavajo. Don Giovanni potegne Zerlino v drugo sobo. Ona kriči. Don Giovanni pride v sobo. Vsem pove, da je Leporello napadel Zerlino. Nihče se ne pusti preslepiti. Anna, Elvira in Ottavio si snamejo maske. Ottavio ima pištolo. Don Giovanni pobegne.

Drugo dejanje.

Scena 1. Večer na ulici v Sevilli. Don Giovanni želi zapeljati Elvirino služkinjo. Z Leporellom se preobleče. Ko vstopi Elvira, Leporello odide z gospo. Ona misli, da je Don Giovanni. Giovanni zapoje serenado. Vstopi Masetto in njegovi prijatelji. Iščejo Don Giovannija. Ta pretepe Masetta in pobegne. Zerlina najde Masetta in ga tolaži.

Scena 2. Bližnja ulica. Leporello se želi znebiti Elvire. Morda bo odkrila, da ni Giovanni. Slišita, da na ulico prihajajo drugi. Skrijeta se za zidom. Anna, Ottavio, Zerlina in Masetto odprejo vrata v zidu in najdejo Leporella. Želijo ga kaznovati. On pa pobegne. Ottavio reče, da bo šel na policijo.

Scena 3. (Ta prizor je v sodobnih predstavah izrezan.) Ulica. Zerlina grozi Leporellu z britvijo. Služabnik priveže Leporella na stol. Ko Leporello ostane sam, pobegne. Zerlina se vrne z Elviro in Masettom. Prepričana sta, da je Don Giovanni pomagal Leporellu pobegniti. Elvira ostane sama. Razmišlja o svoji ljubezni do Don Giovannija. Prepričana je, da bo kaznovan.

Scena 4. Pokopališče v Sevilli. Don Giovanni in Leporello se šalita o Elviri. Slišati je čuden glas. Sporoča jima, da je pravica blizu. Glas prihaja s kipa umorjenega komendatorja. Giovanni naroči Leporellu, naj kip povabi na večerjo. Odideta, da bi pripravila večerjo.

Scena 5. Soba v hiši Donne Anne. Ana je zelo žalostna zaradi očetove smrti. Ottavio pravi, da jo bo njegova ljubezen potolažila. Ta predlog jo pretrese. Ottavio pravi, da je do njega kruta. Ona ga prosi, naj ne govori takih stvari. Pove mu, da je njena žalost tako globoka, da lahko misli le na svojega mrtvega očeta.

Scena 6. Soba v Don Giovannijevi palači. Don Giovanni večerja. Elvira ga prosi, naj se pokesa in spremeni svoj način življenja, preden bo prepozno. On se ji zasmeje in ona odide. Nenadoma v sobo pride kip. Naroči Giovanniju, naj se pokesa. On to zavrne. Nastopijo plameni in kričanje demonov. Kip vzame Giovannija za roko. Pekel se odpre. Izgineta v plamenih. Anna, Ottavio, Elvira, Zerlina in Massetto pridejo v sobo s policijo. Iščejo Don Giovannija. Leporello jim pove, da je Giovanni doživel svoj konec. Zadovoljni so in načrtujejo srečnejše dni.

Don Giovanni in Zerlina


Prizor pokopališča v Pragi, 90. leta 17. stoletja


Don Giovannija odpeljejo v pekel

Ozadje

Don Giovanni temelji na liku iz evropske folklore. Ta lik je znan kot Don Juan. Leta 1581 je Juan de la Cueva v španščini napisal prvo igro o Don Juanu. Nastale so tudi druge igre. Najslavnejša igra o Don Juanu je bila "Playboy iz Seville in njegov kamniti gost", ki jo je napisal španski menih Tirso de Molina. Ta igra je vir vseh zgodb in iger o Don Juanu, ki so bile napisane po njej. Da Ponte je pri pisanju Don Giovannija celo uporabil nekaj besed iz te igre.

Potujoči igralci so igrali Don Juanove igre v Franciji in Italiji. Lik Don Juana je postal zelo znan. Igrali so v francoskem, nemškem in italijanskem jeziku. Molière je leta 1665 napisal Dona Juana, Thomas Shadwell pa je leta 1676 napisal angleško igro. Carlo Goldoni je leta 1736 napisal italijansko igro. Mozart in da Ponte sta verjetno poznala Goldonijevo igro.

Prva opera je bila francoska, napisana leta 1713. To je bila komična opera. Gluck je leta 1761 za Dunaj napisal balet. Vincenzo Righini je napisal opero, ki so jo na Dunaju in v Pragi uprizorili leta 1777 - deset let pred Don Giovannijem. O Don Juanu so bile napisane še druge opere. Najbolj znana je bila opera Giovannija Bertatija in Giuseppeja Gazzanige. Izvedli so jo v Benetkah leta 1787. Imela je velik uspeh. Da Ponte je to opero poznal. Bertatijev libreto je uporabil pri pisanju Don Giovannija.

Lorenzo da Ponte

Mozart in da Ponte

Mozart in da Ponte sta se prvič srečala na Dunaju leta 1783. Takrat je da Ponte obljubil, da bo za Mozarta napisal libreto. Tri leta pozneje je za Mozarta priredil francosko igro Figarova svatba v operni libreto. V treh mesecih je Mozart dokončal glasbo. Figarova svatba je bila prvič izvedena 1. maja 1786 na Dunaju. Bila je zelo uspešna.

Januarja 1787 je Mozart odšel v Prago, kjer je prvič uprizoril Figarovo opero. Opera je doživela velik uspeh. Upravitelj operne hiše je Mozarta najel, da napiše opero za Prago. Na Dunaju je Mozart prosil da Ponteja za libreto. Da Ponte mu je dal Don Giovannija. Mozart je začel pisati novo opero.

Večino Don Giovannija je Mozart napisal poleti 1787 na Dunaju. V začetku oktobra je odšel v Prago. Opero je dokončal v Pragi, v vili Bertramka, na domu prijateljev. Prva uprizoritev opere je bila prestavljena. Svetovna premiera Don Giovannija se je v Narodnem gledališču v Pragi zgodila 29. oktobra 1787. Opera je bila zelo uspešna.

Eden od kritikov je zapisal: "V ponedeljek, 29. aprila, je Italijanska opera uprizorila težko pričakovanega Don Giovannija mojstra Mozarta... Ljubitelji glasbe in glasbeniki pravijo, da v Pragi še nikoli niso videli nič podobnega ... Mozart je sam dirigiral in bil deležen treh aplavzov ... Opera je nenavadno težka za izvedbo ... Množica gledalcev priča o njenem splošnem odobravanju."

O nastajanju Don Giovannija krožijo številne legende. Ena od legend pravi, da si je Luigi Bassi, 22-letni pevec, ki je igral Don Giovannija, zaželel več glasbe. Mozarta naj bi prisilil, da je petkrat prepisal duet. Druga legenda pravi, da je Mozart flirtal z vsemi tremi sopranistkami v operi. Ko je ena od njih zavrnila njegove prošnje, je preprosto prešel k naslednji. Druga legenda pravi, da je Mozartova žena Constanze moža noč pred prvo predstavo budila s smešnimi zgodbami, da je lahko dokončal uverturo k operi.

Vila Bertramka v Pragi


Narodno gledališče v Pragi

Izvedba na Dunaju

Mozart je novembra 1787 odšel iz Prage na Dunaj. Ljubitelji glasbe na Dunaju so slišali dobra poročila o Don Giovanniju. Cesar je naročil, naj se opera izvaja v Burgtheatru. Mozart je napisal nekaj nove glasbe za lika Elvire in Ottavia. Napisal je tudi duet za Zerlino in Leporella. Don Giovanni je bil prvič uprizorjen 7. maja 1788 na Dunaju. Donno Ano je pela Mozartova svakinja Alojzija Lange.

Legenda pravi, da se je predstava na Dunaju končala tako, da je Don Giovanni odšel v pekel. Zaključni prizor za Anno, Elviro, Zerlino, Ottavia, Masetta in Leporella je bil verjetno izrezan. Mozart je za dunajsko predstavo napisal nekaj nove glasbe. Morda je moral zadnji prizor izrezati, da je predstava ostala v določenem časovnem okviru. Opera na Dunaju ni bila tako uspešna kot v Pragi. V Burgtheatru so jo po petnajstih predstavah opustili.

Plakat za predstavo na Dunaju

Druge predstave

Don Giovannija so igrali po vsej Nemčiji. Leta 1789 so ga uprizorili na Poljskem. V Amsterdamu in Sankt Peterburgu so ga igrali v nemščini. Opera je bila priljubljena v Franciji, in sicer v italijanski in francoski različici. V Italiji je bil Don Giovanni prvič uprizorjen leta 1811 v Bergamu. Istega leta so jo izvedli tudi v Rimu. V Angliji je bila morda prvič uprizorjena v amaterski izvedbi. Leta 1817 je bila predstavljena v angleškem in italijanskem jeziku. Lorenzo da Ponte je prvo ameriško predstavo Don Giovannija uprizoril leta 1826 v New Yorku.

Diskografija

• 1934: (Don Giovanni), Rosa Ponselle (Donna Anna), Maria Müller (Donna Elvira), Edita Fleischer, (Zerlina) Tito Schipa (Don Ottavio), Virgilio Lazzari (Leporello), Louis D'Angelo (Masetto), Emanuel List (Commendatore); orkester in zbor Metropolitanske opere, Tullio Serafin - (Andromeda); (izvedba v živo)
• 1936: (EMI Classics): John Brownlee (Don Giovanni), Ina Souez (Donna Anna), Luise Helletsgruber (Donna Elvira), Audrey Mildmay (Zerlina), Koloman von Pataky (Don Ottavio), Salvatore Baccaloni (Leporello), Roy Henderson (Masetto), David Franklin (Commendatore); Glyndebourne Festival Orchestra and Chorus, Fritz Busch.
• 1937: Ezio Pinza (Don Giovanni), Elisabeth Rethberg (Donna Anna), Luise Helletsgruber (Donna Elvira), Margit Bokor (Zerlina), Dino Borgioli (Don Ottavio), Virgilio Lazzari (Leporello), Karl Ettl (Masetto), Herbert Alsen (Commendatore); Chor der Wiener Staatsoper, Wiener Philharmoniker, Bruno Walter - (Urania); (izvedba v živo)
• 1942: (Don Giovanni), Rose Bampton (Donna Anna), Jarmila Novotná (Donna Elvira), Bidu Sayão (Zerlina), Charles Kullman (Don Ottavio), Alexander Kipnis (Leporello), Mack Harrell (Masetto), Norman Cordon (Commendatore); orkester Metropolitanske opere, Bruno Walter - (Andromeda); (izvedba v živo)
• 1950: (EMI Classics); (izvedba v živo): Tito Gobbi (Don Giovanni), Ljuba Welitsch (Donna Anna), Elisabeth Schwarzkopf (Donna Elvira), Irmgard Seefried (Zerlina), Anton Dermota (Don Ottavio), Erich Kunz (Leporello), Alfred Poell (Masetto), Josef Greindl (Commendatore); Chor der Wiener Staatsoper, Wiener Philharmoniker, Wilhelm Furtwängler.
• 1955: Cesare Siepi (Don Giovanni), Suzanne Danco (Donna Anna), Lisa Della Casa (Donna Elvira), Hilde Gueden (Zerlina), Anton Dermota (Don Ottavio), Fernando Corena (Leporello), Walter Berry (Masetto), Kurt Böhme (Commendatore); Wiener Staatsopernchor, Wiener Philharmoniker, Josef Krips - (Decca)
• 1958: Sena Jurinac (Donna Anna), Maria Stader (Donna Elvira), Irmgard Seefried (Zerlina), Ernst Haefliger (Don Ottavio), Karl-Christian Kohn (Leporello), Ivan Sardi (Masetto), Walter Kreppel (Commendatore); RIAS Kammerchor, Radio-Symphonie-Orchester Berlin, Ferenc Fricsay - (Deutsche Grammophon)
• 1959: Frick (Commendatore); Philharmonia Orchestra and Chorus, Carlo Maria Giulini - (EMI Classics)
• 1959: Cesare Siepi (Don Giovanni), Birgit Nilsson (Donna Anna), Leontyne Price (Donna Elvira), Eugenia Ratti (Zerlina), Cesare Valletti (Don Ottavio), Fernando Corena (Leporello), Heinz Blankenburg (Masetto), Arnold van Mill (Commendatore); Wiener Staatsopernchor, Wiener Philharmoniker, Erich Leinsdorf - (Decca)
• 1966: Gedda (Don Ottavio), Walter Berry (Leporello), Paolo Montarsolo (Masetto), Franz Crass (Commendatore); Orkester in zbor Nove filharmonije, Otto Klemperer - (EMI Classics)
• 1967: Tschechischer Sängerchor Prag, Orchester Des Nationaltheaters Prag, Karl Böhm - (Deutsche Grammophon) 1967: Dietrich Fischer-Dieskau (Don Giovanni), Birgit Nilsson (Donna Anna), Martina Arroyo (Donna Elvira), Reri Grist (Zerlina), Peter Schreier (Don Ottavio), Ezio Flagello (Leporello), Alfredo Mariotti (Masetto), Martti Talvela (Commendatore); (Deutsche Grammophon)
• 1968: Gabriel Bacquier (Don Giovanni), Joan Sutherland (Donna Anna), Pilar Lorengar (Donna Elvira), Marilyn Horne (Zerlina), Werner Krenn (Don Ottavio), Donald Gramm (Leporello), Leonardo Monreale (Masetto), Clifford Grant (Commendatore); The Ambrosian Singers, English Chamber Orchestra, Richard Bonynge - (Decca)
• 1973: Wixell (Don Giovanni), Martina Arroyo (Donna Anna), Kiri Te Kanawa (Donna Elvira), Mirella Freni (Zerlina), Stuart Burrows (Don Ottavio), Wladimiro Ganzarolli (Leporello), Richard Van Allan (Masetto), Luigi Roni (Commendatore); zbor in orkester Kraljeve opere Covent Garden, Colin Davis - (Philips)
• 1977: Sherrill Milnes (Don Giovanni), Anna Tomowa-Sintow (Donna Anna), Teresa Żylis-Gara (Donna Elvira), Edith Mathis (Zerlina), Peter Schreier (Don Ottavio), Walter Berry (Leporello), Dale Duesing (Masetto), John Macurdy (Commendatore); Wiener Staatsopernchor, Wiener Philharmoniker, Karl Böhm - (Deutsche Grammophon)
• 1978: Bernd Weikl (Don Giovanni), Margaret Price (Donna Anna), Sylvia Sass (Donna Elvira), Lucia Popp (Zerlina), Stuart Burrows (Don Ottavio), Gabriel Bacquier (Leporello), Alfred Sramek (Masetto), Kurt Moll (Commendatore); London Opera Chorus, London Philharmonic Orchestra, Georg Solti - (Decca)
• 1983: Thomas Allen (Don Giovanni), Carol Vaness (Donna Anna), Maria Ewing (Donna Elvira), Elizabeth Gale (Zerlina), Keith Lewis (Don Ottavio), Richard Van Allan (Leporello), John Rawnsley (Masetto), Dimitri Kavrakos (Commendatore); Glyndebourne Festival Chorus, London Philharmonic Orchestra, Bernard Haitink - (EMI Classics)
• 1985: Samuel Ramey (Don Giovanni), Anna Tomowa-Sintow (Donna Anna), Agnes Baltsa (Donna Elvira), Kathleen Battle (Zerlina), Gösta Winbergh (Don Ottavio), Ferruccio Furlanetto (Leporello), Alexander Malta (Masetto), Paata Burchuladze (Commendatore); Chor der Deutschen Oper Berlin, Berliner Philharmoniker, Herbert von Karajan - (Deutsche Grammophon)
• 1990: (EMI Classics): William Shimell (Don Giovanni), Cheryl Studer (Donna Anna), Carlo Vaness (Donna Elvira), Susanne Mentzer (Zerlina), Frank Lopardo (Don Ottavio), Samuel Ramey (Leporello), Natale de Carolis (Masetto), Jan-Hendrik Rootering (Commendatore); Konzertvereinigung Wiener Staatsopernchor, Wiener Philharmoniker, Riccardo Muti.
• 1990: Martin-in-the-Fields, Neville Marriner - (Philips)
• 1994: D'Arcangelo (Leporello), Julian Clarkson (Masetto), Andrea Silvestrelli (Commendatore); Monteverdijev zbor, angleški baročni solisti, John Eliot Gardiner - (Archiv Produktion) 1994: Rodney Gilfry (Don Giovanni), Luba Orgonasova (Donna Anna), Charlotte Margiono (Donna Elvira), Eirian James (Zerlina), Christoph Prégardien (Don Ottavio), Ildebrando D'Arcangelo (Leporello), Julian Clarkson (Masetto)
• 1996: Bryn Terfel (Don Giovanni), Renée Fleming (Donna Anna), Ann Murray (Donna Elvira), Monica Groop (Zerlina), Herbert Lippert (Don Ottavio), Michele Pertusi (Leporello), Roberto Scaltriti (Masetto), Mario Luperi (Commendatore); London Voices, London Philharmonic Orchestra, Georg Solti - (Decca)
• 1997: Simon Keenlyside (Don Giovanni), Carmela Remigio (Donna Anna), Soile Isokoski (Donna Elvira), Patrizia Pace (Zerlina), Uwe Heilmann (Don Ottavio), Bryn Terfel (Leporello), Ildebrando D'Arcangelo (Masetto), Matti Salminen (Commendatore); Coro Di Ferrara Musica, Chamber Orchestra of Europe, Claudio Abbado - (Deutsche Grammophon)

Film Josepha Loseya

Leta 1979 je Joseph Losey posnel film o operi. Don Giovannija je igral baritonist Ruggero Raimondi. Edda Moser, Kiri Te Kanawa in Teresa Berganza so igrale tri dame v operi. Film so namesto v Španiji posneli v Benetkah. Za prizorišče je bila uporabljena vila Capra renesančnega arhitekta Andrea Palladia v bližini Benetk.

Vincent Canby je 6. novembra 1979 v New York Timesu zapisal: " ... vrhunski spopad med donom in komendatorjem je vizualno presenetljivo mlačen. Boljše spuste v pekel sem videl v naši Metropolitanski operi in v številnih grozljivkah studia Hammer. Gospod Losey in njegovi sodelavci niso uničili Don Giovannija, vendar ga tudi niso osvetlili. Njun film je naporen, dezorientirajoč spektakel, odlično odpeti ... "

Villa Capra v bližini Benetk

Sodobni odzivi na opero

Grof Harewood piše: "Don Giovanni je preveč poln arij, od katerih so mnoge slavne, da bi bil sam sebi v dobro. Morda je to problem večine oper osemnajstega stoletja. Pevci so jih zahtevali, občinstvo jih je pričakovalo in seveda je arija ... močno operno orožje, trenutek, ko lahko skladatelj poglobljeno komentira dramo, ki jo je zastavil. Toda ... arije zavirajo dogajanje na način, ki ga je včasih težko zagovarjati, saj čutiš, da je to želel pevec."

Poudarja, da so Ottavijeva "Il mio tesoro", njegova "Dalla sua pace" in Annina "Non mi dir" "čudovita priložnost za pevca", vendar se sprašuje, koliko dejansko prispevajo k drami. Toda Zerlinina "Batti, batti" in Annina "Or sai chi l'onore" sta povsem drugačni. Ti ariji prispevata k drami in jo premikata naprej.

Nicholas Kenyon piše: "Moč, ki jo Don Giovanni sprosti, je skoraj prevelika; če je delo neenotno, je nepopolno le tako, kot je nepopoln Kralj Lear, in sicer zaradi presežka čustev. Kot je povzel Abert, kljub finalu "bistvo opere ni v razglašanju univerzalne morale, temveč v prikazu odločilne bitke med dvema izjemnima silama.

"Čutimo končno povezavo med najbolj nemirnim, strastnim človeškim obstojem in celotnim vesoljem. Podobno kot Figaro je tudi Giovanni na odru od premiere do danes; izpolnil je željo devetnajstega stoletja po romantičnem, močnem Mozartu in željo dvajsetega stoletja po politiziranem, kritičnem Mozartu."

Don Giovanni, Max Slevogt, 1902