Figarova svatba – Mozartova opera buffa z libretom Lorenza Da Ponteja
Figarova svatba(Le nozze di Figaro, ossia la folle giornata) je opera buffa z glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta in italijanskim libretom Lorenza Da Ponteja. Opera je bila premierno uprizorjena 1. maja 1786 v Burgtheatru na Dunaju. Bila je dobro sprejeta in skoraj vsak prizor je dobil bis, zaradi česar je bila predstava tako dolga, da cesarju to ni bilo všeč in je želel, da se ustavi.
Opera temelji na francoski drami La folle journée, ou le Mariage de Figaro Pierra Beaumarchaisa iz leta 1784. Igra je bila v svojem času zelo kontroverzna (v Franciji so jo za kratek čas celo prepovedali), vendar so sporne vsebine iz igre odstranili, Da Pontejev libreto pa je prestal dunajsko cenzuro.
Vsebina na kratko
Dejanje se odvija v eni sami, zelo dogajalski dnevni epizodi in spremlja zaplete okoli prihodnje poroke Figara in njegove zaročenke Susanne, ki je dvorna sobarica grofa Almavive. Grof skuša izkoristiti svoj fevdni pravico do prve noči s snubico, Susanno, kar sproži splet prevar, prikrivanja in preoblek. V zapletenih situacijah igra nastopa ljubosumje, zvijača in sprava — vse skupaj prelito s hudomušno, a človeško dramaturgijo. Končni razplet vodi do priznanja in sprave, ko grof, zavedajoč se svojih dejanj, usliši priprošnjo svoje žene.
Glavni liki (glasovne zvrsti)
- Figaro — bariton (služabnik, zaroka Susanne)
- Susanna — sopran (Figarova zaročenka, grofova sobarica)
- Grof Almaviva — bariton (lokalni plemič)
- Grofica (Contessa) Almaviva — sopran (grofica, nesrečna v ljubezni)
- Cherubino — mezzosopran travestija (najstniški stranpoti, page pri grofu)
- Drugi liki — Marcellina (mezzosopran), Bartolo (bas/bariton), Don Curzio (tenor) in drugi
Glasba in najbolj znane arije
Mozart je v tej operi dosegel izjemno bogastvo melodičnih in dramatičnih rešitev. Posebno navdušujejo zbori in večglasne scene, kjer se več čustev prepleta v enoten glasbeni tok. Nekateri izmed najbolj znanih stavkov so:
- Uvertura — energična in izpiljena, pripravi komično in hkrati napeto vzdušje.
- „Se vuol ballare“ (Figaro) — Figarova odločnost in duhovitost.
- „Non più andrai“ (Figaro) — hudomušna, hvalevredna «poslovilna» pesem za Cherubina.
- „Voi che sapete“ (Cherubino) — nežna, otroško čustvena arija o prvi ljubezni.
- „Porgi amor“ in „Dove sono“ (grofica) — čustveni trenutki hrepenenja in spomina.
- Sopransko duet „Sull'aria… che soave zeffiretto“ (grofica in Susanna) — prefinjen glasbeni dialog, zelo priljubljen pri poslušalcih.
Zgodovinski in kulturni pomen
Figarova svatba je bila kulturno pomembna z več vidikov. Predstava je v času razsvetljenstva nagovarjala vprašanja družbenih vlog in privilegijev, hkrati pa je ohranila komični ton, zato je dosegla široko občinstvo. Mozartova glasba in Da Pontejev libret tvorita močno kombinacijo: libret ponuja dovršeno dramatično strukturo, Mozart pa ji doda globino skozi karakterizacijo likov z glasbo. Opera velja za mejnik v razvoju operne komedije in za eno ključnih del v opernem repertoarju.
Produkcije, posnetki in izvedbe
Figarova svatba je stalnica opernih gledališč po vsem svetu. Obstaja veliko zgodovinskih in sodobnih posnetkov pod taktirko priznanih dirigentov; med pogosto omenjane snemalce sodijo imena, kot so Karl Böhm, Bruno Walter, Nikolaus Harnoncourt, kar priča o trajni priljubljenosti dela. Trajanje predstave ob običajni uprizoritvi je približno tri ure, odvisno od izvedbe in števila ponovitev.
Zaključek
Le nozze di Figaro ostaja eno najbolj ljubljenih Mozartovih del: s svojo kombinacijo hudomušnosti, čustvene globine in glasbene genialnosti nagovarja tako strokovnjake kot širše občinstvo. Zaradi umetniške dovršenosti in aktualnosti tem je opera nenehno prisotna na odrih in v posnetkih ter velja za temeljen del operne literature.
Oddaja
- Grof Almaviva
- grofica Almaviva (sopran), grofova žena
- Figaro, služabnik grofa Almavive in Suzanin zaročenec
- Suzanna (sopran), grofičina služkinja in Figarova zaročenka
- Cherubino, deček s strani
Zgodba
Opera je postavljena v palačo in vrtove grofa Almavive v Sevilli v Španiji. Figaro, služabnik grofa Almavive, je tik pred poroko s Suzanno, grofičino služkinjo.
Almaviva že dolgo hrepeni po Suzani. Načrtuje oživitev stare aristokratske pravice, ki plemiču dovoljuje, da na poročno noč izneveri kmetico. Figaro je besen.
S Suzano in prijatelji prepreči grofove namere. Almaviva je prisiljen prositi svojo ženo za odpuščanje.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Figarova svatba?
O: Figarova svatba je opera buffa z glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta in italijanskim libretom Lorenza Da Ponteja.
V: Kdaj je bila premiera opere Figarova svatba?
O: Opera je bila premierno uprizorjena 1. maja 1786 v Burgtheatru na Dunaju.
V: Kako je bila opera sprejeta med premiero?
O: Opera je bila dobro sprejeta in skoraj vsak prizor je dobil bis, zaradi česar je bila predstava tako dolga, da cesarju to ni bilo všeč in je želel, da se ustavi.
V: Na čem temelji opera?
O: Opera temelji na francoski igri La folle journée, ou le Mariage de Figaro Pierra Beaumarchaisa iz leta 1784.
V: Zakaj je bila igra La folle journée v svojem času kontroverzna?
O: Igra La folle journée je bila v svojem času kontroverzna in je bila v Franciji za kratek čas celo prepovedana zaradi spornega gradiva.
V: Ali je bil Da Pontejev libreto za Figarovo svatbo cenzuriran?
O: Da, Da Pontejev libreto je po odstranitvi spornega gradiva prešel dunajsko cenzuro.
V: Kdo je napisal glasbo za Figarovo svatbo?
O: Glasbo za Figarovo svatbo je napisal Wolfgang Amadeus Mozart.
