Bis na koncertu: pomen, definicija in običaji
Bis je dodatna skladba, ki jo izvajalec odigra ob koncu nastopa. Ni navedena na uradnem programu, čeprav jo lahko izvajalec vnaprej pripravi kot presenečenje. Najpogosteje se bis izvede, kadar je občinstvo zelo navdušeno in dolgo ploskalo – včasih pa gledalci tudi vzkliknejo "Bis!" ali "Encore!" v želji po še eni skladbi. Beseda "bis" izhaja iz francoske besede za "še enkrat".
Bis je običajno krajši kot glavni del koncerta. Pogosto gre za živahno, radostno skladbo, s katero se nastop zaključi na višji energiji, lahko pa je nasprotno—tihi bis, če želi izvajalec umirjeno ali intimno ozračje po zelo intenzivnem nastopu. Koncert solo izvajalca ali manjše zasedbe se pogosteje konča z bisom kot veliki nastop z orkestrom, vendar se to razlikuje glede na glasbeni žanr, lokalne navade in tradicijo: pop, rock in jazz koncerti pogosto vključujejo bisove, medtem ko so na opernih predstavah in simfoničnih koncertih bisi redkejši ali bolj formalno urejeni.
Običaji, navade in pravila
- Kako zahtevati bis: Najpogostejši način je daljše, vztrajno ploskanje ali stoječe ovacije; v manj formalnih okoliščinah pa ljudje kličejo "Bis!" ali glasbenikovo ime.
- Kdo odloča: Odločitev, ali bo bis, običajno sprejme izvajalec ali dirigent. V orkestrih in operah morajo upoštevati urnik, tehnične pogoje in zaščito glasov ali inštrumentov.
- Koliko bisov: Večina koncertov prinese en ali dva bise; več zaporednih bisov je redkih in se običajno zgodi le pri izjemnih priložnostih.
- Vnaprejšnje načrtovanje: Včasih je bis dejansko vnaprej pripravljen in le navidez spontanen (npr. priljubljena pesem pri pop izvajalcih). Drugič pa je popolnoma improviziran kot odgovor na vseprisotno občinstvo.
- Primernost: Po izjemno občutljivih ali zelo novih delih je včasih neprimerno takoj zahtevati bis; izvajalci oziroma organizatorji lahko zahtevajo kratek premor ali tehnično prilagoditev.
- Razlike po državah in žanrih: V nekaterih kulturah je navada izrazita in pričakovana; v drugih je bis redkost. V popularni glasbi so bisovi skoraj standard, v klasični glasbi pa so bolj občasni in formalno regulirani.
Bis je del koncertne prakse, ki povezuje izvajalca z občinstvom: je trenutek, ko poslušalci pokažejo svojo željo po nadaljevanju stika in ko umetnik pogosto odgovori z dodatnim izrazom hvaležnosti ali ustvarjalnosti. Čeprav se pravila razlikujejo, ostaja bistvo b isi enako — še enkrat deliti glasbo in podaljšati skupni doživetek.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je biser?
O: Bis je dodatna skladba, ki jo izvajalec zaigra ob koncu predstave in ni vključena v program.
V: Ali izvajalci običajno načrtujejo igranje bisov?
O: Da, izvajalci lahko skrivaj načrtujejo igranje bisov, vendar ni zagotovljeno, da jih bodo igrali.
V: Zakaj izvajalci igrajo bis?
O: Izvajalci igrajo bis kot odziv na aplavz in vzklike občinstva ob koncu predstave.
V: Kaj pomeni beseda "bis" v francoščini?
O: Beseda "encore" je francoska beseda za "še enkrat".
V: Ali je bis običajno dolg ali kratek glasbeni del?
O: Bis je običajno kratka skladba.
V: Katera vrsta glasbe se običajno igra za bis?
O: Bis je običajno hitra in razgibana skladba, lahko pa je tudi tiha in nežna, če je bila prejšnja skladba energična in glasna.
V: Katera vrsta koncerta se bo najverjetneje končala z bisom?
O: Verjetnost, da se bo koncert solo izvajalca ali majhne skupine izvajalcev končal z bisom, je večja kot pri koncertu z orkestrom, vendar je to odvisno od tradicije v državi.
