Molière (15. januar 1622 – 17. februar 1673) je bil francoski igralec, režiser in pisatelj. Njegovo pravo ime je bilo Jean-Baptiste Poquelin, Molière pa je bilo njegovo umetniško ime. Napisal je nekatere izmed najpomembnejših komedij v zgodovini človeštva in pomembno vplival na francosko gledališče ter evropsko komično tradicijo.

Rodil se je v Parizu v gospodarski in kulturno ugledni družini; njegov oče je bil tapiser in je imel trgovino s preprogami. Poquelinovi so bili povezani tudi z dvorom, zaradi česar je mlad Molière dobil solidno izobrazbo — obiskoval naj bi jezuitsko šolo (Collège de Clermont). Kljub pričakovanjem družine se je kmalu odločil za gledališče: pri približno 21 letih je ustanovil lastno gledališko skupino, znano kot Illustre Théâtre, skupaj z igralko Madeleine Béjart. Te začetne ambicije so naletele na težave — skupina je kmalu propadla in Molière je bil za kratek čas v finančnih težavah; v letih 1645–1658 je s svojo družino igralcev potoval po provincah Francije in si nabiral izkušenj.

Po vrnitvi v Pariz je Molière pridobil zaščitništvo vplivnih dvornih krogov. Kmalu je postal priljubljen pri kralju Ludviku XIV. in bil imenovan za organizatorja zabav na dvoru v Versaillesu ter redni gost dvornih prireditev. Ta blaginja mu je omogočila ustvarjanje in uprizoritev mnogih del, a je hkrati zbudila zavist in nasprotovanje — zlasti med pomembnimi predstavniki rimskokatoliške cerkve, ki so se pogosto počutili prizadete zaradi satirične podobe verske ali družbene hinavščine v njegovih igrah.

Molièrove komedije obravnavajo človeške slabosti: ljubosumje, podlost, hinavščino in strah pred smrtjo. Njegov pristop združuje ostro satirično oko, prefinjeno konstrukcijo dialogov (pogosto v alžandrinih verzih) in vplive commedia dell'arte — ustvarjal je žive, prepoznavne karakterje in jih postavljal v smešne, a pomenljive situacije, da bi hkrati zabaval in vzgajal občinstvo. Pogosto je v svojih predstavah tudi igral glavne vloge.

Ena njegovih najbolj znanih in vznemirljivih iger je Tartuffe, satira o prenarejenem pobožnjaku, ki se s pretkanostjo vseli v domačnost bogate družine in jo izčrpa. Zaradi neposredne kritike verske fanatičnosti je bila igra ob prvih izvedbah tarča močnih protestov in začasno prepovedana; po več popravilih in z zaščito kralja je vendarle doživela uradno uprizoritev pred širšim občinstvom.

Med njegovimi drugimi pomembnejšimi deli so (izbrane):

  • Le Misanthrope (Mizantrop) – kritika družbene hinavščine;
  • L'Avare (Skopuh) – o pohlepu in njegovih absurdnih posledicah;
  • Le Bourgeois Gentilhomme – komedija o meščevi želji postati plemič, v obliki comédie-ballet s scenami in glasbo;
  • Le Malade Imaginaire (v angleščini The Hypochondriac) – njegova zadnja igra, v kateri je spet nastopal tudi sam kot glavni lik.

Le Malade Imaginaire je imel tragičen epilog: med četrto izvedbo te komedije se je Molière, igrajoč glavno vlogo, zgrudil na odru (17. februarja 1673) in kmalu zatem umrl. Zaradi dolgoletnih spopadov z cerkvijo so mu sprva odrekli cerkveni pogreb; s posredovanjem kralja so mu kasneje vendarle omogočili skromen pogreb, čeprav ne takšen, kot bi bil običajen za vernike.

Molière je zapustil bogato zapuščino: njegove igre so postale stalnica repertoarja po vsem svetu, pogosto se igrajo in prevajajo; njegov način kombiniranja satire, komike in človekoljubnega uvida ostaja model za številne dramatike. Štejejo ga za enega glavnih ustvarjalcev francoskega klasičnega gledališča in očeta moderne komedije, njegove besede in opisi tipičnih človeških značajev pa so globoko vstopili v kulturni in jezikovni zaklad.