Kromanjonci: zgodnji sodobni ljudje v Evropi pred 45.000–35.000 leti
Datiranje in razširjenost
Kromanjonci so najstarejši znani ostanki sodobnih ljudi v Evropi. Na podlagi radiometričnega datiranja so njihovi najstarejši ostanki stari približno 35.000 do 45.000 let. Najzgodnejše najdbe, datirane v razponu med 43.000 in 45.000 leti, prihajajo iz Italije in Velike Britanije. Arheološki in paleontološki podatki kažejo tudi, da so kromanjonci dosegli rusko Arktiko pred približno 40.000 leti, kar kaže na hitro širjenje sodobnih ljudi po Evropi in severni Aziji.
Telesne značilnosti
Kromanjonci so bili fizično močni in robustni, z dobro razvito mišično maso. V primerjavi z neandertalcev, ki so imeli nekoliko poševno čelo in širše nosne strukture, so kromanjonci imeli ravno čelo, krajši in relativno manj poudarjen obraz ter izrazito brado. Njihovi možgani so bili po ocenah nekoliko veliki in v povprečju primerljivi ali nekoliko večji od možganov današnjega človeka — kar je včasih opisano kot nekoliko večji kot pri povprečnem povprečnem sodobnem človeku.
Kulturne in tehnološke značilnosti
Kromanjonci so povezani z zgodnjo kameno industrijo obdobja aurignacijske kulture (Aurignacian), ki vključuje finograjena kamnita orodja, klesane rezilce, igle iz kosti in raznovrstne lovske pripomočke. Njihova kultura kaže jasne znake naprednega tehničnega znanja ter kompleksnega socialnega vedenja:
- izdelava fino obdelanih kamnitih orodij in rezil;
- uporaba kosti, rogovja in lesa za orodja in orožje;
- osebna okrasja (naramnice, obeski) iz školjk in kosti;
- umetniški izrazi, kot so jamska slikarija, gravure in majhne plastike;
- dokazi o načrtovanem pokopu in možnih ritualnih praksah.
Življenjski slog in prilagoditve
Kromanjonci so bili pretežno lovci in nabiralci. Lovili so velike sesalce, ribe in ptice, obenem pa izkoriščali raste v zimskih in poletnih habitatih. Prilagoditve so jim omogočale preživetje v raznolikih okoljih — od sredozemskih gozdov do hladnejših step in celo arktičnih obal, kot kažejo najdbe na severu Evrazije.
Genetika in odnos z neandertalci
Genetske analize iz fosilnih ostankov so pokazale, da so se kromanjonci in neandertalci križali v času sopostojanja v Evropi in Aziji. Posledice so vidne v genomih današnjih Evrazijcev, ki vsebujejo majhen delež neandertalske dediščine. Ta medvrstno pomešanje je pomembno za razumevanje biologije, bolezni in prilagoditev zgodnjih evropskih populacij.
Pomembna najdišča in pomen za razumevanje zgodovine človeka
Najdbe kromanjoncev v Italiji, Veliki Britaniji in drugih delih Evrope so ključne za razumevanje, kako so sodobni ljudje naselili kontinent, razvili kompleksno kulturo in zamenjali ali asimilirali avtohtone populacije, kot so bili neandertalci. Ohranjenost orodij, umetnosti in kostnih ostankov omogoča rekonstrukcijo njihovega načina življenja, socialnih odnosov in prilagajanja na klimatske spremembe v zadnjem delu pleistocena.
Zaključek
Kromanjonci predstavljajo zgodnjo fazo sodobnega človeka v Evropi, časovno umeščeno pred približno 45.000–35.000 leti. Njihova anatomska posebnost, tehnološki napredek in bogata materialna kultura zagotavljajo dragocen vpogled v evolucijo vedenja in širjenje Homo sapiens po starem svetu.
Računalniško ustvarjena podoba kromahnona na podlagi lobanj, ki so jih našli arheologi
Poimenovanje
Ime "kromahnonec" je ustvaril Louis Lartet, ki je leta 1868 v jugozahodni Franciji odkril prvo kromahnonsko lobanjo. Kraj, kjer je lobanjo našel, je poimenoval Abri de Cro-Magnon. Abri v francoščini pomeni "skalno zavetje", cro v okcitanskem jeziku pomeni "luknja", "Magnon" pa je bilo ime osebe, ki je imela v lasti zemljišče, kjer je Lartet našel lobanjo. Cro-Magnon v bistvu pomeni "skalno zavetje v luknji na Magnonovem zemljišču".
Zato znanstveniki zdaj namesto izraza "kromahgonci" uporabljajo izraz "evropski zgodnji moderni ljudje". V znanstvenem sistemu, ki živa bitja razvršča v kategorije, izraz "kromanjonec" ne pomeni ničesar.
Življenje kromanjoncev
Anatomija
·
- Za izdelavo nakita so uporabljali kosti, školjke in zobe
- Predli, barvali in vezali vozle iz lanu, da bi izdelali vrvi za orodje, košare ali šivali oblačila.
Tako kot večina zgodnjih ljudi so tudi kromahgonci večinoma lovili velike živali. Za hrano so na primer ubijali mamute, jamske medvede, konje in severne jelene. Lovili so s kopji, kopji in metali kopja. Jedli so tudi plodove rastlin.
Kromagnonci so bili nomadi ali polnomadi. To pomeni, da niso živeli na enem mestu, temveč so sledili selitvam živali, ki so jih želeli loviti. Morda so iz mamutovih kosti zgradili lovske tabore; nekaj teh taborov so našli v vasi v Ukrajini. Prav tako so si izdelovali zavetišča iz kamenja, gline, drevesnih vej in živalskega krzna.
Jamska slika iz obdobja zgornjega paleolitika, najdena v Lascauxu v Franciji
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kako stari so najstarejši znani kromañonski ostanki?
O: Na podlagi radiometričnega datiranja so najstarejši znani kromañonski ostanki stari med 35.000 in 45.000 let.
V: Kje so bili najdeni najstarejši kromañonski ostanki?
O: Najstarejši ostanki kromañoncev izpred 43.000 do 45.000 let so bili najdeni v Italiji in Veliki Britaniji.
V: Kdaj so kromanjonci dosegli rusko Arktiko?
O: Kromaronci so rusko Arktiko dosegli pred približno 40 000 leti.
V: Kakšno telo so imeli kromanjonci?
O: Kromahnonci so imeli mogočna telesa z močnimi mišicami. Običajno so bili težki in čvrsti.
V: Kako se je čelo neandertalcev razlikovalo od čela kromanjoncev?
O: Neandertalci so imeli nagnjena čela, medtem ko so imeli kromahgonci ravna čela, kot jih imajo sodobni ljudje.
V: Kako so bili videti obrazi kromanjoncev?
O: Obrazi kromanjoncev so bili kratki in široki, z veliko brado.
V: Ali so bili možgani kromanjoncev večji od možganov povprečnega človeka?
O: Da, možgani kromanjoncev so bili nekoliko večji od današnjih možganov povprečnega človeka.
