Huzin (Opisthocomus hoazin) – listojeda tropska ptica Amazonke in delte Orinoko

Huzin (Opisthocomus hoazin) je tropska ptica, ki živi v močvirjih, rečnih gozdovih in mangrovih Amazonke in delte reke Orinoko v Južni Ameriki. Pogosto se zadržuje v bližini počasi tekočih ali stoječih voda, kjer so goste rečne obrečne rastline in grmovje.

Je edina ptica, ki se prehranjuje predvsem z listi. Njihovo črevesje ima posebne prilagoditve, ki jim pomagajo pri prebavi. Predelovanje hrane poteka v večjem delu prebavnega trakta — posebno razširjenem žrelu oziroma vreči podobnem delu prebavil — kjer rastlinska masa fermentira z bakterijsko pomočjo, kar omogućajo razgradnjo vlaknin. Zaradi tega procesa imajo huzini pogosto značilen rahel vonj, zaradi česar jih v angleščini imenujejo tudi "stinkbird".

Zunanji videz in velikost

Huzin je srednje velika ptica s krhkim telesom in izrazitim glavnim čopom perja. Barva perja je večinoma rjavo-siva s svetlejšimi in temnejšimi odtenki, na glavi pa ima dolgo izražen čop rdeče-rjave barve. Čeprav nima močnejših letalnih sposobnosti v primerjavi z mnogimi drugimi pticami, je dolžina telesa običajno zmerna (približno okoli 60–70 cm). Ima velike oči in močan kljun za trganje listov.

Vedenje in razmnoževanje

Huzini so običajno družabne ptice: živijo v družinskih skupinah ali manjših kolonijah. Gnezda gradijo v grmovju ali drevesih tik nad vodo, kar omogoča mladim varen pobeg v primeru napada — mladiči se lahko namreč zatečejo v vodo in plavajo. Gnezda so včasih združena v večjih skupinah.

Za huzine je značilno tudi to, da imajo mladiči kremplje na dveh krilnih členkih; ti kremplji jim pomagajo plezati po vejah in se premikati nazaj v gnezdo po padcu v vodo. Kremplji pri odraslih izginejo, ko se ptice razvijejo v bolj odraslo fazo. Gnezdo običajno varujejo oba roditelja in več članov družinske skupine; inkubacija traja približno nekaj tednov, mladiči pa zapustijo gnezdo po nekaj tednih ter se učijo hranjenja z listi.

Taksonomija in evolucija

Huzin je edini živeči predstavnik družine Opisthocomidae. Njegovi bližnji sorodniki so verjetno že zdavnaj izumrli, zato je njegovo sistematsko mesto med pticami dolgo časa predmet razprav. Molekularne in fosilne študije so prinašale različne rezultate — nekatere povezave so kazale sorodnost z različnimi skupinami (npr. s turaki, kormorani ali celo z nekaterimi drugimi redi), vendar dosledno enotne rešitve ni bilo. Moderni genetski pristopi še naprej preučujejo njegovo evolucijsko zgodovino, a huzin ostaja ena najbolj enigmatičnih sodobnih ptic.

Ohranjenost in ogroženost

Splošno je huzin zaradi svojega obsežnega območja razširjenosti na številnih območjih še razmeroma pogost. Lokalne populacije pa lahko ogrožata izguba habitatov (krčenje obrečnih gozdov, vplivi kmetijstva in regulacija rek) ter lov v nekaterih predelih. Ohranjevalne ukrepe je smiselno usmeriti v ohranjanje obrečnih pasov in mokrišč ter spremljanje populacij, da se zgodaj odkrijejo morebitni upadi številčnosti.

Povzetek: Huzin je edinstvena listojeda ptica amazonskih in orinokskih mokrišč z nenavadno prebavo, socialnim vedenjem in mladimi, ki imajo začasne krilne kremplje. Njegova nenavadna biologija in negotova taksonomska lega ga uvrščata med najbolj zanimive in raziskovalno pomembne ptice Južne Amerike.

Prebava

Huzar je edina ptica, ki prebavlja liste. Njihov vonj so primerjali s svežim kravjim gnojem. Vonj je posledica njihovega prebavnega sistema.

Hvatini jedo liste ter nekatere plodove in cvetove rastlin, ki rastejo v vlažnih habitatih, kjer živijo. Nerodno pleza med vejami. Nekoč so mislili, da se lahko prehranjuje le z listi arumov in mangrov, vendar se prehranjuje z listi več kot petdesetih vrst. V neki študiji, opravljeni v Venezueli, so ugotovili, da je v prehrani hoatzina 82 % listov, 10 % cvetov in 8 % plodov.

Ena od številnih posebnosti te vrste je, da ima med pticami edinstven prebavni sistem. Za razgradnjo rastlinskega materiala uporabljajo bakterijsko fermentacijo v sprednjem delu črevesja, podobno kot govedo in drugi prežvekovalci. Za razliko od prežvekovalcev, ki imajo želodec (specializiran želodec za bakterijsko fermentacijo), pa ima hoatzin nenavadno velik žitnik, ki je sestavljen iz dveh komor, in velik spodnji požiralnik z več komorami. Želodčna komora in želodec sta veliko manjša kot pri drugih pticah.

Pri hojevcu je pridelek tako velik, da premakne letalne mišice in kobilico na prsnici. Zato tako slabo letijo. Zaradi aromatičnih spojin v listih, ki jih jedo, in bakterijske fermentacije ima ptica neprijeten, gnoju podoben vonj. Ljudje jo lovijo za hrano le v času velike stiske. Če se ptica hrani z žuželkami ali drugimi živalskimi snovmi, je to povsem naključno.

V letu, Bolivija

Vprašanja in odgovori

V: Kje lahko najdemo hoatzin?

V: Kakšna je glavna prehrana hoatzina?

V: Katere posebne prilagoditve ima črevesje hoatzina?

V: Kaj je posebnega pri mladičih hoatzinov?

V: V katero družino sodi hoatzin?

V: Kaj se je zgodilo z bližnjimi sorodniki hoatzina?

V: O čem se razpravlja v zvezi z hoatzinom?

Išči po črki