Akad (Agade) starodavno mesto in središče Akadskega cesarstva
Akad (sumersko: Agade, biblijsko: Accad) je bilo starodavno mesto v Mezopotamiji. Bilo je središče Akadskega cesarstva. Ruševine niso bile najdene, vendar naj bi bilo na reki Evfrat. Cesarstvo je nastalo po dolgotrajni zvezi s Sumerom in pred etničnimi akadskimi cesarstvi Babilonije in Asirije.
Po sumerskem seznamu kraljev je Akad (Agade) zgradil Sargon Akadski v 23. stoletju pred našim štetjem in ga pogosto imenujejo prvi imperij v zgodovini. Kljub temu je iz starejših klinopisnih zapisov znano, da je mesto obstajalo že pred Sargonom, v času uruških kraljev. Po Svetem pismu (1 Mz 10,10) je bilo eno od mest, ki jih je ustanovil Nimrod. Tudi v prvih zapisih, ko so se mezopotamski kralji začeli imenovati "gospodar štirih četrti" v okolici Sumera, so bili ti našteti kot: Martu, Šubar, Elam in Uri-ki.
Mesto je bilo glavno mesto Akadskega cesarstva, ki se je začelo s Sargonom, in je vladalo med letoma 2300 in 2215 pred našim štetjem, ko so ga uničili Guti, ki so vdrli z gora.
Lokacija in arheologija
Tekmovanje za natančno lokacijo Akada je še vedno odprto — klasičnih in sodobnih izkopavanj ni potrdilo točne lege. Večina strokovnjakov se strinja, da je bilo mesto nekje ob reki Evfrat, verjetno na območju med starodavnima mestoma Kish in Babylon, južno ali severno od današnjega Bagdada. Zaradi pomanjkanja neposrednih arheoloških dokazov (npr. tipičnih napisov "Agade" na najdbah iz znanih naselij) ostaja lokacija predmet razprav in iskanj.
Zgodovina in vladarji
Akadsko cesarstvo se je oblikovalo pod vodstvom Sargona, ki je združil številna sumerska kraljestva in ustanovil dinastijo akadskih vladarjev. Kasnejši vladarji kot so Rimuš, Maništushu in najznamenitejši Naram-Sin so nadaljevali širitev in utrjevanje oblasti. Naram-Sin se je v svojih napisih sam razglasil za kralja in božanstvo, kar je v mezopotamskem prostoru pomenilo pomembno spremembo v kraljevem kultu in samopercepciji oblasti.
Kulturni in upravni pomen
Akadsko cesarstvo je pomembno prispevalo k razširitvi akadskega jezika kot lingua franca predela, prilagoditvi klinaste pisave za semitski jezik in standardizaciji upravnih praks. Cesarstvo je vzpostavilo mrežo upravnih centrov, zbiralo davke, podpiralo trgovino in izmenjavo surovin (npr. kovin in lesu) ter spodbujalo umetnost in monumentalno kiparstvo — ohranile so se napisne plošče in reliefi, ki pričajo o visoki ravni uradniške in vojaške organizacije.
Propad in zapuščina
Viri opisujejo, da je Akadsko cesarstvo oslabilo zaradi notranjih nemirov, gospodarskih težav in pritiskov sosednjih ljudstev. V poznem obdobju ga je prizadela invazija gorašev, imenovanih Guti, ki so za krajše obdobje prevzeli oblast v Mezopotamiji. Po krajšem obdobju gutijske nadvlade so se kasneje pojavile nove sile (med njimi Druga dinastija z Ur in kasneje Babilonija ter Asirija), ki so prevzele elemente akadskega upravljanja, jezika in kulture. Akadska tradicija je tako vplivala na razvoj mezopotamske civilizacije več stoletij naprej.
Vir in interpretacija
Naše znanje o Akadu temelji predvsem na pisnih virih (kraljev seznam, kraljevske napise, obrtni in gospodarski dokumenti), kasnejših zgodovinskih poročilih ter na primerljivih arheoloških podatkih iz sosednjih mest. Zaradi pomanjkanja neposrednih arheoloških virov za samo mesto Agade ostaja veliko podrobnosti negotovih, zato zgodovinarji in arheologi še naprej preučujejo brezštevilne napise in najdbe, da bi natančneje opredelili zgodovino in legendarni pomen tega centra prvega akadskega imperija.


Akadsko cesarstvo v času Sargona I.


Akadska propaganda zmage. Muzej Louvre, Pariz
Sargon
Sargon je osvojil številne okoliške regije. Ustvaril je imperij, ki je segal vse do Sredozemskega morja in Anatolije, svojo vladavino pa je razširil tudi na Elam in na jug do Omana. Na tem območju je vladal 56 let. Trgovina je segala od rudnikov srebra v Anatoliji do rudnikov lapisa lazulija v Afganistanu, libanonskih cedrov in omanskega bakra. Ta konsolidacija mestnih držav Sumer in Akad odraža naraščajočo gospodarsko in politično moč Mezopotamije. Krušna žila cesarstva je bil kmetijski sistem severne Mezopotamije, ki ga je napajal dež, zato je bila zgrajena veriga trdnjav za nadzor nad cesarsko pridelavo pšenice.
Na obalah Sredozemskega morja so postavljali Sargonove podobe v znak njegovih zmag, doma pa so gradili mesta in palače s plenom osvojenih dežel. Elam in severni del Mezopotamije (Subartu) sta bila prav tako podjarmljena, upori v Sumeru pa so bili zatrti. Najdene so bile pogodbene tablice, datirane v leta pohodov proti Kanaanu in proti Sarlaku, kralju Gutije.
Akadski jezik
Akadski jezik je bil eden od semitskih jezikov in v času akadskega cesarstva je bil uradni jezik v Mezopotamiji in Elamu. Akadščina je stoletja ostala glavni diplomatski jezik Mezopotamije.
V tretjem tisočletju pred našim štetjem se je med Sumerci in Akadci razvila tesna kulturna simbioza, ki je vključevala razširjeno dvojezičnost. Nekje na prelomu 3. in 2. tisočletja pr. n. št. je akadščina postopoma nadomestila sumerščino kot govorjeni jezik Mezopotamije (o točnem datumu se še vedno razpravlja), vendar se je sumerščina kot sveti, obredni, literarni in znanstveni jezik v Mezopotamiji uporabljala vse do 1. stoletja n. št.
Razpad cesarstva
Zdi se, da je bil propad imperija, ki ga je ustanovil Sargon, enako nenaden kot njegov vzpon, o Gutijevem obdobju pa je znanega le malo. Od padca Akkada okoli leta 2083 pr. n. št. do sumerske renesanse okoli leta 2083 pr. n. št. 2050 pr. n. št. je še vedno veliko neznanega. Pred kratkim je bilo predlagano, da je bil regionalni upad ob koncu akadskega obdobja (in tudi v staroegipčanskem Starem kraljestvu) povezan s hitro naraščajočo sušnostjo in pomanjkanjem padavin na območju starega Bližnjega vzhoda.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se je nahajal Akad?
O: Akad je bil v Mezopotamiji.
V: Kdo je vladal v času največjega razcveta Akadskega cesarstva?
O: Sargon Akadski je vladal na vrhuncu Akadskega cesarstva v 24. in 22. stoletju pred našim štetjem.
V: Kdaj je Akadsko cesarstvo propadlo?
O: Akadsko cesarstvo je propadlo leta 2154 pred našim štetjem.
V: Ali je bila najdena lokacija Akadskega cesarstva?
O: Ne, ruševine Akadskega cesarstva še niso bile najdene, vendar naj bi bilo na reki Evfrat.
V: Ali je bil Akad prvi imperij v zgodovini?
O: Glede na sumerski seznam kraljev se Akad pogosto omenja kot prvi imperij v zgodovini.
V: Ali je mesto Akad obstajalo že pred Sargonom?
O: Da, mesto Akad je obstajalo že pred Sargonom, v času kraljev Uruka.
V: Kdo je uničil mesto Akad?
O: Mesto Akad so uničili Guti, ki so leta 2215 pred našim štetjem vdrli z gora.