Akad (sumersko: Agade, biblijsko: Accad) je bilo starodavno mesto v Mezopotamiji. Bilo je središče Akadskega cesarstva. Ruševine niso bile najdene, vendar naj bi bilo na reki Evfrat. Cesarstvo je nastalo po dolgotrajni zvezi s Sumerom in pred etničnimi akadskimi cesarstvi Babilonije in Asirije.
Po sumerskem seznamu kraljev je Akad (Agade) zgradil Sargon Akadski v 23. stoletju pred našim štetjem in ga pogosto imenujejo prvi imperij v zgodovini. Kljub temu je iz starejših klinopisnih zapisov znano, da je mesto obstajalo že pred Sargonom, v času uruških kraljev. Po Svetem pismu (1 Mz 10,10) je bilo eno od mest, ki jih je ustanovil Nimrod. Tudi v prvih zapisih, ko so se mezopotamski kralji začeli imenovati "gospodar štirih četrti" v okolici Sumera, so bili ti našteti kot: Martu, Šubar, Elam in Uri-ki.
Mesto je bilo glavno mesto Akadskega cesarstva, ki se je začelo s Sargonom, in je vladalo med letoma 2300 in 2215 pred našim štetjem, ko so ga uničili Guti, ki so vdrli z gora.
Lokacija in arheologija
Tekmovanje za natančno lokacijo Akada je še vedno odprto — klasičnih in sodobnih izkopavanj ni potrdilo točne lege. Večina strokovnjakov se strinja, da je bilo mesto nekje ob reki Evfrat, verjetno na območju med starodavnima mestoma Kish in Babylon, južno ali severno od današnjega Bagdada. Zaradi pomanjkanja neposrednih arheoloških dokazov (npr. tipičnih napisov "Agade" na najdbah iz znanih naselij) ostaja lokacija predmet razprav in iskanj.
Zgodovina in vladarji
Akadsko cesarstvo se je oblikovalo pod vodstvom Sargona, ki je združil številna sumerska kraljestva in ustanovil dinastijo akadskih vladarjev. Kasnejši vladarji kot so Rimuš, Maništushu in najznamenitejši Naram-Sin so nadaljevali širitev in utrjevanje oblasti. Naram-Sin se je v svojih napisih sam razglasil za kralja in božanstvo, kar je v mezopotamskem prostoru pomenilo pomembno spremembo v kraljevem kultu in samopercepciji oblasti.
Kulturni in upravni pomen
Akadsko cesarstvo je pomembno prispevalo k razširitvi akadskega jezika kot lingua franca predela, prilagoditvi klinaste pisave za semitski jezik in standardizaciji upravnih praks. Cesarstvo je vzpostavilo mrežo upravnih centrov, zbiralo davke, podpiralo trgovino in izmenjavo surovin (npr. kovin in lesu) ter spodbujalo umetnost in monumentalno kiparstvo — ohranile so se napisne plošče in reliefi, ki pričajo o visoki ravni uradniške in vojaške organizacije.
Propad in zapuščina
Viri opisujejo, da je Akadsko cesarstvo oslabilo zaradi notranjih nemirov, gospodarskih težav in pritiskov sosednjih ljudstev. V poznem obdobju ga je prizadela invazija gorašev, imenovanih Guti, ki so za krajše obdobje prevzeli oblast v Mezopotamiji. Po krajšem obdobju gutijske nadvlade so se kasneje pojavile nove sile (med njimi Druga dinastija z Ur in kasneje Babilonija ter Asirija), ki so prevzele elemente akadskega upravljanja, jezika in kulture. Akadska tradicija je tako vplivala na razvoj mezopotamske civilizacije več stoletij naprej.
Vir in interpretacija
Naše znanje o Akadu temelji predvsem na pisnih virih (kraljev seznam, kraljevske napise, obrtni in gospodarski dokumenti), kasnejših zgodovinskih poročilih ter na primerljivih arheoloških podatkih iz sosednjih mest. Zaradi pomanjkanja neposrednih arheoloških virov za samo mesto Agade ostaja veliko podrobnosti negotovih, zato zgodovinarji in arheologi še naprej preučujejo brezštevilne napise in najdbe, da bi natančneje opredelili zgodovino in legendarni pomen tega centra prvega akadskega imperija.


