Uruk — starodavno mesto Sumera in rojstni kraj Gilgameša

Uruk — starodavno sumerijsko mesto in rojstni kraj Gilgameša; ključna urbana središča, arheološke najdbe ter bogata zgodovina Mezopotamije.

Uruk je bilo starodavno mesto v Sumeru in poznejši Babiloniji. Ležalo je vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, na starodavni, danes delno suhi nekdanji strugi te reke. Nahajalo se je na območju današnjega Iraka in je danes arheološko znano kot Warka.

Zgodovina in pomen

Uruk je dal ime celotnemu obdobju Uruk — enemu od ključnih razvojnih faz mezopotamske preteklosti —, ki zajema prehod od zgodnjega halkolita do zgodnje bronaste dobe v Mezopotamiji, približno med letoma 4000 in 3100 pr. n. št. To obdobje je zaznamovalo intenzivno urbanizacijo, razvoj administrativnih struktur in vznik pisave. Po obdobju Uruku sledi klasično sumersko obdobje (Sumer), v katerem je mesto ohranilo velik pomen.

V času svojega največjega razcveta okoli leta 2900 pr. n. št. je Uruk verjetno imel okoli 50.000–80.000 prebivalcev, ki so živeli na obzidanem območju površine približno 6 km². Takrat je bil Uruk eno največjih, če ne celo največje mesto na svetu in je imel vodilno vlogo pri razvoju mestne kulture, obrtništva, trgovine in administracije v regiji.

Urbana struktura in kultura

Urbanistična zasnova Uruka je vključevala velike templje in svetišča, med najbolj znanimi pa sta bila Eanna (posvečen sveti Inanni/Ishtar) in kompleks, povezan z bogom Anu. V Uruku so se pojavile pomembne inovacije: zgodnji klinopis (prehod iz slikovne proti abstraktni pisavi), množična proizvodnja keramike (npr. bevel‑rimmed bowls), razvoj pečatov (cylinder seals) ter učinkoviti sistemi za irigacijo in skladiščenje žita.

Gilgameš in mitologija

Glede na sumerski seznam kraljev je v 27. stoletju pr. n. št. Uruku vladal legendarni, po virih tudi pol‑božanski kralj Gilgameš. Gilgameš je glavna osebnost epov in mitov, ki se deloma povezujejo z zgodovinskimi dogodki in deloma s knjižnimi, mitološkimi pripovedmi; prav iz Uruka izvirajo najzgodnejše različice epov, pozneje najdene tudi med babilonskimi in asirskimi tablo.

Arheološka odkritja

Uruk je bil prvič arheološko opisan leta 1849, ko ga je dokumentiral britanski raziskovalec William Loftus. Sistematične izkopanine so kasneje vodile večje raziskovalne misije, med njimi dolgoletna dela nemških arheologov, ki so razkrila obsežne ostanke templjev, palač, naselbinskih plasti in tisoče glinenih tablic s pisanimi zapisi. Med najpomembnejšimi najdbami so fragmenti literarnih besedil, gospodarske tablice in pečatnice, ki pomagajo rekonstruirati življenje, gospodarstvo in verovanja v najzgodnejših urbanih središčih.

Upad in poznejša naselitev

Po tisočletjih izjemnega pomena je Uruk začel izgubljati svoj prevladujoči položaj okoli leta 2000 pr. n. št., zlasti v posledici političnih sprememb, vojaških spopadov in premikov moči v regiji, v katerih sta se vplela tudi Babilonija in Elam. Kljub temu je bilo območje naseljeno še v kasnejših obdobjih — v selevkidskem, partskem in sasanidskem obdobju — dokler ni bilo končno opuščeno tik pred islamskimi osvajalnimi valovi v 7. stoletju n. št.

Izhod imena in današnji pomen

Ime spodnje Mezopotamije, al‑ʿIrāq, naj bi po eni izmed teorij izhajalo iz imena Uruk, čeprav so razlage etimologije različne in dokaj kompleksne. Arheološko najdišče Uruk/Warka ostaja eno ključnih virov znanja o zgodnjem urbanem življenju, izvajanju državne uprave in razvoju pisave v Mezopotamiji ter je med najpomembnejšimi kraji za proučevanje zgodovine človeške civilizacije.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Uruk?

V: Kaj je bilo obdobje Uruka?

V: Kako je Uruk prispeval k zgodnji urbanizaciji Sumera?

V: Koliko prebivalcev je imel Uruk na svojem vrhuncu?

V: Kdo je bil polmitični kralj, ki je vladal Uruku v skladu s sumerskim seznamom kraljev?

V: Kdaj in zakaj je Uruk izgubil svoj glavni pomen?

V: Kdaj je bilo odkrito mesto Uruk?

Išči po črki