Urartščina (urartski jezik): izvor, pisava in dešifriranje
Urartščina je ime za jezik, ki so ga govorili prebivalci starodavnega kraljestva Urartu v severovzhodni Anatoliji (današnja Turčija), na območju jezera Van. Kraljestvo je najbolj razširjeno obstajalo približno med 9. in 6. stoletjem pr. n. št.; glavno središče je bilo mesto Tušpa (današnje Van). Večina ohranjenih besedil so krajšega značaja — kraljevi napisi, votivni napisi in administrativni zapisi, izklesani na kamnu, bronastih predmetih in nekaterih glinenih tablicah.
Klasifikacija in značilnosti jezika
Urartski jezik je bil jezik, ki ni bil ne semitski ne indoevropski, ampak je spadal v hursko-urartsko družino. Tipološko je aglutinativen in večina analiz kaže na ergativno-sintaktično poravnavo ter postavljenost glagola proti koncu stavka (SOV). Jezik vsebuje sistem padežnih in drugih afiksov, ki tvorijo sintaktične odnose, ter slovnico in besedišče, ki kažeta sorodnost s hurrijskim jezikom.
Pisalni sistemi
Večina znanih urartskih besedil je zapisana v klinopisnih zapisih, ki so prilagojena akadsko-asirski klinopisni tradiciji; znake in zvočne vrednosti so raziskovalci rekonstruirali z uporabo znanja o akadskem/asirskem sistemu in primerjav z drugimi starimi jeziki. Poleg tega obstaja hipoteza, ki predvideva, da je imel Urartu poleg klinopisnih napisov tudi domači hieroglifski pisalni sistem. Ta domneva temelji na nekaterih ikonografskih in grafičnih znakih, izkopanih na reliefih in pečatih, a obstaja le malo splošne enotne interpretacije.
Dešifriranje in viri za razumevanje
Dešifriranje urartščine je bilo mogoče zaradi kombinacije več virov: uporabe akadsko-asirskega klinopisnega repertoarja, primerjav z hurrijskim jezikom, ter primerov osebnih imen, toponimov in formul, ki se ponavljajo v napisih. Zaradi relativno omejenega korpusa (veliko kratkih in formuličnih besedil) ostaja rekonstrukcija slovnice in besedišča deloma negotova; ključne informacije so prispevale tudi hetitske in asirske zapise, ki omenjajo Urartu in njegove vladarje.
Hipoteza o urartskih hieroglifih in kontroverze
Armenski znanstvenik Artak Movsisyan je objavil delni poskus dešifriranja urarskih hieroglifov in trdil, da so bili ti zapisi v zgodnji obliki armenščine. Ta interpretacija je zanimiva, vendar večina strokovnjakov ostaja do te teze skeptična: dosedanji konsenz temelji na tem, da je urartščina neindoevropska in sorodna hurrijskemu jeziku, zato trditev o zgodnji armenščini kot jeziku hieroglifov ni splošno sprejeta. Potrebna so dodatna odkritja in strokovne analize, preden bi lahko takšne trditve postale del prevladujoče znanstvene razlage.
Pomen in zapuščina
Urartščina nima neposrednih sodobnih potomcev, vendar je njena prisotnost pomembna za razumevanje jezikovnega in kulturnega okolja južnokavkaskega in vzhodnoturškega območja v 1. tisočletju pr. n. št. Nekateri toponimi in osebna imena iz urartskih napisov so preživeli v poznejših dokumentih, kar omogoča jezikovne in zgodovinske rekonstrukcije. Povezave med urartščino in kasnejšimi jeziki (vključno z možnostjo substratnih vplivov na armenščino) ostajajo predmet raziskav in strokovnih razprav.
Sodobne raziskave in prihodnje možnosti
Raziskave urartščine so še vedno aktivno polje: arheološka odkritja (npr. novih napisov ali predmetov z zapisi), napredek v primerjalni lingvistiki in izboljšane metode za analizo starih napisov lahko v prihodnosti razjasnijo nekatere odprte težave. Ker je korpus omejen in večina besedil kratkih, vsako novo odkritje potencialno bistveno prispeva k boljšemu razumevanju jezika, njegove slovnice in vloge v regiji.
Opširneje: Urartščina ostaja ključna za razumevanje politične, verske in administrativne organizacije kraljestva Urartu; njeni napisi dajejo neposreden vpogled v imena bogov, titule vladarjev, gradbene dejavnosti in mednarodne odnose tistega časa.
Urarska klinopisna tablica na ogled v muzeju Erebuni v Erevanu.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje jezik, ki ga govorijo prebivalci Urartuja?
O: Jezik, ki ga govorijo prebivalci Urartuja, se imenuje urarski jezik.
V: Kje je bilo starodavno kraljestvo Urartu?
O: Starodavno kraljestvo Urartu je bilo v severovzhodni Anatoliji (današnja Turčija), na območju jezera Van.
V: Ali je urartščina semitski ali indoevropski jezik?
O: Ne, urartščina ni semitski ali indoevropski jezik; je član hurro-urartske družine.
V: Ali obstajajo dokazi, ki kažejo na to, da so ljudje v Urartu poleg klinopisnih napisov morda uporabljali še kakšen drug sistem pisanja?
O: Da, obstaja hipoteza, ki kaže, da so ljudje v Urartu poleg klinopisnih napisov morda uporabljali tudi domači hieroglifski pisalni sistem.
V: Kdo je poskušal razvozlati nekatere od teh hieroglifov?
O: Armenski znanstvenik Artak Movsisyan je objavil delni poskus dešifriranja nekaterih hieroglifov.
A:: Kaj je ugotovil o njih?
O: Ugotovil je, da so napisani v zgodnji obliki armenščine.
