Angleško-nizozemske vojne: pomorske bitke, vzroki in posledice (17.–18. st.)

Angleško-nizozemske vojne (17.–18. st.): epske pomorske bitke, politični in trgovski vzroki ter daljnosežne posledice za imperije in svetovno trgovino.

Anglo-nizozemske vojne (nizozemsko: Engels-Nederlandse Oorlogen ali Engelse Zeeoorlogen) so bile serija oboroženih spopadov med Angleži (kasneje Britanci) in Nizozemci v 17. in 18. stoletju. Glavni temelj spora je bil gospodarski: tekmovanje za nadzor nad pomorskimi trgovskimi potmi, kolonialnimi trgi in pravicami pomorske trgovine. Večina bojev se je odvijala na morju, z velikimi pomorskimi bitkami, plovbami konvojev, zasegi in gverilskimi vpadi na trgovske oporišča.

Glavni vzroki

Vzroke za konflikte lahko povzamemo tako:

• Gospodarsko tekmovanje in merkantilizem: obe strani sta si prizadevali za rast izvoza, kolonij in nadzor trgov; interesni konflikti so bili intenzivni, zlasti v Aziji, Afriki in Ameriki.
• Pravni ukrepi in trgovinski omejitve: angleški akti in politike, kot je bil angleški pristop k nadzoru trgov (npr. Navigation Acts iz 1651), so omejevali pravice tujih ladij in sprožili napetosti.
• Pomorska strategija in varnost konvojev: zaščita trgovskih konvojev, pravica do iskanja in zaplembe blaga in spori glede ribišč ter dostopa do pristanišč so poglabljali konflikte.
• Zavezništva in evropska politika: spreminjajoče se zavezništvene razmere v Evropi so vplivale na izbruh novih vojn (npr. v tretji vojni je bila Anglija zaveznik Francije).

Pomorske taktike in tehnološki razvoj

Vojne so prispevale k razvijanju sodobnejših pomorskih taktik: širša uporaba vrstnega bojevanja (line of battle), izboljšave v konstrukciji poltovornjakov, povečanje števila topov na bojnem hrbtu ter strokovnejša mornarica s stalnimi častniki. Pomembno je bilo tudi varovanje trgovskih konvojev, zasegi nasprotnikovih ladij, uporaba privatnikov in občasni desantni vpadi na trgovska središča.

Pregled posameznih vojn

Prva vojna (1652–1654)

Ta vojna se je začela v času medvladja, v obdobju po državljanski vojni v Angliji, ko je država nimala monarha. Boji so potekali med mornaricama Anglije in Nizozemske republike (Združene province) predvsem v Rokavskem prelivu in Severnem morju. Med ključnimi poveljniki sta bila angleški admiral Robert Blake in nizozemski admirál Maarten Tromp. Pomembne pomorske spopade so bile bitke pri Doverju, Dungeness (29. november 1652 — nizozemska zmaga), bitki pri Gabbardu in pri Scheveningenu (1653), kjer je bil Tromp ranjen in kasneje umrl. Vojna se je formalno končala z mirom (Treaty of Westminster, 1654); izid je držal ravnotežje moči na morju, a Angležem je prizadeva ukrepe, ki so jim pomagali utrditi nadzor nad nekaterimi trgovskimi potmi in uveljaviti monopol nad nekaterimi kolonialnimi tokovi.

Druga (1665–1667) in tretja (1672–1674) vojna

Po restavraciji angleške monarhije je Anglija poskušala izničiti nizozemski vpliv v svetovni trgovini. V drugi vojni so bili glavni spopadi:

• Battle of Lowestoft (1665) — velika angleška zmaga; poveljnik angleške flote je bil princ James, vojvoda od Yorka.
• Four Days' Battle (1666) — dolga in krvava bitka, ena največjih pomorskih bitk 17. stoletja; nizozemci so dosegli pomemben izid.
• Raid on the Medway (1667) — nizozemska protiprenska akcija pod vodstvom Michiela de Ruyterja, kjer so Nizozemci močno porazili Angleže in zajeli ali uničili angleške ladje v Rokavskem prelivu; ta uspeh je močno prizadel angleški ponos in prispeval k zaključku vojne z mirom v Breda (Treaty of Breda, 1667).

V izidu mirovnih pogajanj so bile pomembne kolonialne menjave: Angleži so obdržali Novo Nizozemsko (ki je postala New York), Nizozemci pa so potrdili svoje posedovanje Surinama.

V tretji vojni se je Anglija borila skupaj s Francijo zoper Nizozemsko. Ključne pomorske operacije so potekale v Severnem morju, pri Solebayu (1672) — neodločen boj z velikimi izgubami — ter pri Schooneveldu in Texlu (1673), kjer so nizozemske enote pod vodstvom Michiela de Ruyterja dosegle strategijske zmage. Obe vojni sta na dolgi rok potrdili vpliv Nizozemske kot vodilne pomorske sile 17. stoletja, čeprav se geografsko in politično razmerje moči postopoma spreminja.

Četrta vojna (1780–1784)

Četrta vojna je izbruhnila v času, ko sta se Anglija in Škotska že združili v zakonov o uniji v Veliki Britaniji, zato v konfliktu nastopa Kraljevina Velika Britanija. Glavni sprožilec je bilo nizozemsko trgovanje in skrivna podpora trgovini z Združenimi državami Amerike med ameriško revolucionarno vojno, kar je Britanijo spravljalo v neposreden spor z nizozemskimi trgovci in ladjevjem. Vojna je vključevala napade na nizozemska prekomorska oporišča — eden od najbolj znanih dogodkov je bil britanski zavzem St. Eustatius (1781), pomembno trgovsko središče karibskega prometa, ki sta ga osvojila admiral George Rodney in druge britanske sile.

Konflikt je oslabljal nizozemsko trgovino in mornarico; njihova mornarica je bila deloma neprimerna za spopad z bolje organizirano britansko floto. Vojna se je končala s Pariško pogodbo (1784), ki je pomenila hud udarec za nizozemski imperij — izgube trgovskih prihodkov, kolonialnih ozemelj in mednarodnega ugleda.

Posledice

• Premik v pomorski nadvladi: dolgotrajni spopadi so prispevali k postopnemu prehodu prve pomorske velesile iz Nizozemske v Veliko Britanijo v 18. stoletju.
• Kolonialne spremembe: menjave kolonij (npr. Novo Nizozemsko v britanskih rokah v zameno za Surinam) so preoblikovale trgovalne mreže in geopolitične sfere vpliva.
• Gospodarski udarec za Nizozemsko: vojne, stroški mornarice in izgube trgovanja so oslabele nizozemsko gospodarstvo in prispevale k koncu zlate dobe.
• Razvoj pomorskih doktrin in mornaric: rast profesionalnih pomorskih sil, izboljšave v taktikah in logistiki, kot tudi večja vloga konvojev in stalnih ladijskih oboroženih sil.
• Notranje politične posledice: vojne so vplivale na politično življenje Nizozemske (npr. krepitev nasprotij med trgovskim slojem in državnimi struktunami), prav tako pa so utrdile britanski status kot glavna pomorska sila.

Zaključek

Angleško-nizozemske vojne so bile ključne za razvoj zgodnjenovovega mednarodnega trgovinskega sistema in pomorskih vojn. Konkurenca za trgovske poti in kolonije je poganjala tehnološki in taktični napredek v pomorstvu ter prispevala k preureditvi svetovne razporeditve moči med 17. in 18. stoletjem.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so bile anglo-nizozemske vojne?

V: Kdaj je potekala prva vojna?

V: Kaj se je zgodilo v drugi in tretji vojni?

V: Kaj je povzročilo četrto vojno?

V: Kako se je končala četrta vojna?

V: Kdo je ob koncu prve vojne dobil nadzor nad morji?

Išči po črki