Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda (1914): sprožilec prve svetovne vojne

Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda (1914) — ključni sprožilec prve svetovne vojne: Gavrilo Princip, politični motivi in posledice, ki so spremenile Evropo.

Atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda, prestola Avstro-Ogrske, in njegovo ženo Sofijo, vojvodinjo Hohenberško, se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu. Ustrelil ju je Gavrilo Princip.

Potek atentata

Dogodek se je začel z načrtovano zasedo ob vožnji nadvojvode po Sarajevu. Zjutraj 28. junija je eden od zarotnikov vrgel bombo proti konvoju, vendar je ta eksplodirala pod drugim vozilom in poškodovala več ljudi, medtem ko sta nadvojvoda in vojvodinja nadaljevala obisk. Kasneje, ko se je konvoj zaradi spremembe poti ustavil pri Latinskem mostu (ob reki Miljacki), je Gavrilo Princip prišel do odprtega avtomobila in iz bližine ustrelil nadvojvodo in vojvodinjo. Poročila navajajo, da je bila Sophija ubita skoraj takoj, nadvojvoda pa je umrl kmalu po tem zaradi hudih poškodb.

Gavrilo Princip je bil član gibanja Mlada Bosna in je imel povezave s člani tajne srbske organizacije Črna roka. Sodeloval je v širši zarotniški skupini; razlogi za napad so bili predvsem politični — nasprotovanje avstro-ogrskemu nadzoru nad južnoslovanskimi ozemlji in prizadevanje za združitev južnih Slovanov v enotno državo (ideja, iz katere se je kasneje rodila Jugoslavija).

Vzroki in ozadje

Atentat je bil neposreden izziv avstro-ogrski oblasti, vendar je treba poudariti, da je bil le sprožilec veliko širših napetosti v Evropi. Dolgoročne vzroke lahko povzamemo kot:

• naraščajoči nacionalizem znotraj mnogih večnacionalnih imperijev, zlasti v Avstro-Ogrski;
• imperialne in geopolitične rivalstva med velikimi silami;
• tovarišična zavezništva in vojaške priprave, ki so pomenile, da bi lokalni konflikt lahko hitro eskaliral;
• vpliv tajnih združb in revolucionarnih gibanj na območjih, kjer so narodi zahtevali samostojnost ali združitev.

Julijska kriza in izbruh vojne

Atentat je sprožil t. i. julijsko krizo. Avstro-Ogrska je obtožila Srbijo, da je sodelovala pri širjenju terorizma, in je 23. julija 1914 poslala ostri ultimatum Srbiji. Srbija je nekatere točke sprejela, druge zavrnila ali jih sprejela z rezervami, vendar Avstro-Ogrska ni bila zadovoljna. Dne 28. julija 1914 je Avstro-Ogrska razglasila vojno Srbiji. Zaradi obveznosti zavezništev in napetih mobilizacij so se kmalu vključile tudi druge velike sile in konflikt je prerastal v svetovno vojno.

Posledice in pomen

Atentat v Sarajevu velja za neposredni sprožilec prve svetovne vojne, saj je sprožil niz diplomatskih in vojaških odločitev, ki so privedle do masovnega spopada med evropskimi silami. Vojna je povzročila ogromne izgube, politične premike in spremembe meja, med drugim tudi razpad Avstro-Ogrske in poznejšo ustanovitev držav na balkanskem prostoru.

Usoda atentatorja

Gavrilo Princip je bil aretiran takoj po atentatu. Ker je bil mlajši od 20 let, mu ni bila izrečena smrtna kazen, temveč je bil obsojen na najvišjo zaporno kazen, ki je bila takratna 20 let. Umrl je v zaporu leta 1918 (zaradi bolezni in slabih razmer). Attentat in Principovo dejanje sta ostala sporna teme v zgodovinskih razpravah — za nekatere junak osvobodilnega gibanja, za druge terorist in krivec za tragične posledice, ki so sledile.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil umorjen 28. junija 1914 v Sarajevu?

V: Kdo je bil odgovoren za atentat?

V: Kakšen je bil politični razlog za atentat?

V: Kdaj je izbruhnila vojna v Evropi?

V: Kdo je napovedal vojno Srbiji?

V: Kaj se je zgodilo zaradi vojne napovedi?

V: Katere države so bile vključene v vojno?

Išči po črki