Indijska vojska v Britanski Indiji (1858–1947): vloga in zgodovina

Britansko-indijska vojska, uradno imenovana preprosto Indijska vojska (IA), je bila vojska v Britanski Indiji v času britanske vladavine (1858–1947). Nastala je po prenosu oblasti z Vzhodnoindijske družbe na britansko krono po indijskem uporu leta 1857–1858 in je imela pomembno vlogo pri vzdrževanju notranjega reda, varovanju meja in kot bojna sila v tujih ekspedicijah.

Ustanovitev in organizacija

Pred preureditvijo po uporu so bile vojaške sile v Indiji organizirane po predsedstvih. Izraz "vojsko predsedstva," se je uporabljal za enote, ki so bile pod nadzorom bengalskega, madraškega in bombajskega predsedstva. Prva vojska, ki je bila uradno poimenovana "Indijska vojska", je bila ustanovljena leta 1895; pomembno prestrukturiranje pa je izvedel lord Kitchener, ko je leta 1903 indijska vojska absorbirala tri predsedniške vojske (bengalsko, madraško in bombajsko) in uvedla enoten sistem regimentalne organizacije, poveljstev in mobilnosti.

Sestava in način služenja

Med letoma 1903 in 1947 je bila indijska vojska sestavljena iz dveh vzporednih delov: enote, sestavljene iz indijskih vojakov, in enote britanske vojske v Indiji, torej britanskih polkov, ki so bili nameščeni ali poslani v Indijo. Britanska uprava je pri naboru pogosto temeljila na kolonialni teoriji "bojevnih narodov" ("martial races") in je med najpogosteje vpoklicanimi skupinami štela sikhe, gurkhe, pathane, rajpute, jate in številne muslimanske, pa tudi druge skupine iz Pandžaba in Himachal Pradesha. V 20. in 30. letih 20. stoletja se je začel postopen proces indianizacije častništva (king’s commissioned Indian officers) in leta 1932 je bil ustanovljen Indian Military Academy v Dehradunu za izobraževanje indijskih častnikov.

Vojne in operativne vloge

Indijska vojska je imela dvojak pomen: notranja varnost in bojne operacije v tujini. Poleg policijskih nalog in akcij na severozahodnih mejah (provincija North-West Frontier) so se enote pogosto udeleževale zunanjih kampanj. V prvi svetovni vojni so indijske enote nastopile na več frontah — na Zahodnem bojišču, v Gallipoliju, v vzhodni Afriki in predvsem v mezopotamski kampanji, kjer so se borile proti Osmanskemu cesarstvu in sčasoma osvojile ozemlja v Iraku. Po prvi svetovni vojni so se indijske enote udeležile tudi spopadov, kot je bil tretja afganistanska vojna (1919), ter številnih operacij v okviru britanskega imperija.

V drugi svetovni vojni se je indijska vojska dramatično povečala in postala ena največjih prostovoljskih sil znotraj zavezniških vojska; v različnih obdobjih je štela več sto tisoč do več kot dva milijona mož in žensk. Borila se je v Severni Afriki, na Srednjem vzhodu, v Italiji, Vzhodni Afriki ter predvsem v Birmi proti japonskim enotam, kjer je bila ključna pri zavarovanju južnih pristopov k Britanskemu imperiju.

Razdelitev in zapuščina po letu 1947

Ob razdelitvi Britanske Indije leta 1947 je bila Indijska vojska razdeljena med novo nastali dominiji: Republiko Indijo in Pakistan. Razdelitev enot, opreme in osebja je bila zapleten in pogosto sporna procesija, povezana z množičnimi preselitvami in nasiljem ob delitvi. Mnogi regimenti so bili preoblikovani ali razdeljeni glede na versko in regionalno sestavo. Novonastali indijski in pakistanski vojaki so nadaljevali tradicije, uniforme in marsikatero organizacijsko obliko pred-delikta, vendar v okviru svojih državnih sil.

Pomen in dediščina

Indijska vojska v času Britanske Indije je imela velik vpliv na vojaško zgodovino južne Azije: prinesla je izkušnje velikih mednarodnih spopadov, uvedla profesionalno vojaško izobraževanje in razvila številne tradicionalne regimente, ki so danes del vojaških tradicij tako v Indiji kot v Pakistanu. Njena vloga v svetovnih vojnah je simbolizirala velik prispevek indijskih ljudi v obrambi in delovanju zavezniških interesov. Spomini na bitke, spominski obeležji in arhivi o tej vojski ostajajo pomemben vir za razumevanje kolonialne vojaške zgodovine in zapuščine, ki še vpliva na sodobne oborožene sile v regiji.

Organizacija

Indijska vojska je bila ustanovljena po indijskem uporu leta 1857, ko je britanska vlada prevzela oblast od britanske Vzhodnoindijske družbe. Pred tem je imela družba svoje vojaške enote, ki jih je plačevala s svojimi dobički, te pa so se pridružile enotam britanske vojske.

Vojska britanske Vzhodnoindijske družbe je zaposlovala predvsem muslimane v bengalskem predsedstvu (ki je obsegalo Bengalijo, Bihar in Utar Pradeš) in hindujce visoke kaste, večinoma iz podeželskih ravnic Oudha. Te enote so se leta 1857 uprle Britancem.

Po uporu so Britanci začeli rekrutirati tako imenovane "bojne rase", zlasti pandžabske muslimane, marate, radžpute, sikhe, Gurke, paštunce, Garhvale, Mohyale in Dogre.

Po drugi svetovni vojni

Po drugi svetovni vojni so bile britanske formacije in enote, ki so bile del britanske indijske vojske, razdeljene med Indijo in Pakistan.

Kmalu po razdelitvi Indije sta se obe novoustanovljeni vojski spopadli v prvi kašmirski vojni med letoma 1947 in 48, s čimer se je začelo ostro rivalstvo, ki se je nadaljevalo vse do 21. stoletja.

Slika, na kateri je upodobljen sowar (sepoja) iz 6. madraške lahke konjenice. Okrog leta 1845.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila britanska indijska vojska?

V: Kakšna je bila vloga indijske vojske v Indiji?

V: V katerih vojnah je sodelovala indijska vojska?

V: Kdaj je bila ustanovljena prva vojska z uradnim imenom "indijska vojska"?

V: Katere tri vojske je indijska vojska prevzela leta 1903?

V: Katera sta bila dva ločena dela Indijske vojske med letoma 1903 in 1947?

V: Kaj je dosegla Indijska vojska med prvo svetovno vojno?

Išči po črki