Bitka pri Cisterni je bila bitka med drugo svetovno vojno. Zgodila se je med 30. januarjem in 2. februarjem 1944 v bližini mesta Cisterna (današnja Cisterna di Latina) v Italiji. Bila je del širših bojev pri Anziu, ki so sledili izkrcanju z imenom operacija Shingle.

Kontekst in cilj

Napadi okrog Cisterne so bili del prizadevanj ameriškega VI. korpusa, da razširi in utrdi glavnino obale plaže Anzio ter izkoristi izkrcano silovitost, preden bi se prišle nemške okrepitev. Tretja pehotna divizija (3rd Infantry Division) je skušala zavzeti Cisterno že 25. in 27. januarja kot predhodne akcije, nato pa so bile načrtovane dodatne operacije za iztis nemških sil iz okoliških položajev.

Potek bitke

Na noč z 30. januarja na 31. januar 1944 so bile enote ameriških rangerjev poslane v notranjost proti Cistreni, da bi s presenečenjem presekale nemške poti za okrepitev in podprle napad 3. pehotne divizije. Namesto presenečenja so se zlile v močno oborožene in pripravljene obrambne položaje nemških enot, ki so vključevale izkušene pehotne skupine in oklepne elemente. Zaradi omejenih obveščevalnih podatkov, slabe vidljivosti in močne nemške reakcije so rangerji padli v obkolitev in začeli trpeti težke izgube.

Izgube in posledice

Bitka pri Cisterni se je končala kot jasna nemška zmaga. Ameriške enote so utrpele hude izgube: veliko bojevnikov je bilo ubitih ali ranjenih, mnogi pa so bili zajeti. Posebno obremenjujoče je bilo dejstvo, da je bitka praktično uničila več ranger enot, kar je imelo izrazit vpliv na uporabo teh elitnih enot v naslednjih mesecih. Poraz je tudi zaustavil takojšnji načrtovani preboj VI. korpusa z anzijskega območja in prispeval k dolgotrajnejši zmrznitvi fronte v tem sektorju do kasnejše ofenzive.

Pomen

Bitka pri Cisterni velja za eno izmed pomembnejših lekcij bojevanja v Italiji: poudarila je pomen zanesljivih obveščevalnih podatkov, primerne podporne sile (zlasti protitankov in oklepništva) ter tveganj, povezanih z oddaljenimi infiltracijami brez ustrezne ognjene podpore. Za Američane je bil poraz ključen za strategijo pri Anziu in je vplival na nadaljnjo razporeditev elite in taktik v sredozemski kampanji.