Gavrilo Princip — življenje, atentat na Franca Ferdinanda in posledice
Gavrilo Princip (25. julij 1894 – 28. april 1918) je bil srbski nacionalist, najbolj znan po tem, da je 28. junija 1914 v Sarajevu ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda in nadvojvodovo ženo, nadvojvodinjo Sofijo Chotek. Atentat je sprožil verigo dogodkov, ki so pripeljali do začetka prve svetovne vojne, in zato ima Principovo dejanje velik pomen v evropski in svetovni zgodovini.
Zgodnje življenje in politična radikalizacija
Princip se je rodil v vasi Obljaj v revnem delu Bosne in odraščal v skromnih razmerah. Že kot mladenič se je vključil v revolucionarno in nacionalistično gibanje, ki je zagovarjalo združitev južnih Slovanov pod vodstvom Srbije in konec avstro-ogrske oblasti na Balkanu. Skupina, v kateri je sodeloval, je delovala pod imenom "Mlada Bosna". Za izvedbo svojih namer je iskala pomoč v Srbiji, kjer so nekateri vplivni krogi sodelovali prek tajnih organizacij, med njimi tudi znane udarne skupine, ki jih zgodovinski viri povezujejo s Črno roko. Člani Mlade Bosne so v okviru tega sodelovanja prejeli orožje in majhne bombe ter se usposabljali za akcije proti avstro-ogrski upravi.
Atentat v Sarajevu – potek dogodkov
Ko so izvedeli, da se bo Franc Ferdinand z vojaškim spremljevalcem peljal skozi Sarajevo, je šest članov skupine vkoristilo priložnost in se postavilo ob poti njegovega vozila. Na dan atentata je eden izmed zarotnikov, Nedeljko Čabrinović (eden izmed skupine), vrgel bombo v avtomobil, v katerem se je peljal nadvojvoda; bomba ni dosegla pričakovanega učinka – eksplozija je zadela vozilo, ki je sledilo, in poškodovala nekaj uradnikov, a je Ferdinanda nisem ranila dovolj, da bi ga ustavila.
Po neuspelem prvem poskusu so se razporejeni napadalci razbežali. Ko je Princip odšel v bližnjo kavarno, se je kasneje vrnil in pri tem naletel na Ferdinanda, ki se je zaradi napake voznika in obračanja vozila zadržal pri mestu blizu Latinovega mostu. Princip je stopil do odprtega avtomobila in iz bližine izstrelil dve krogli: ena je zadela nadvojvodo Franca Ferdinanda, druga pa njegovo soprogo, nadvojvodinjo Sofijo, ki je bila ob njem. Oba sta bila smrtno ranjena.
Sojenje, kazen in zapor
Na sojenju je Princip povedal, da je njegovo dejanje vodila ljubezen do svojega naroda in želja po osvoboditvi južnih Slovanov izpod avstro-ogrske oblasti. Avstro-ogrske oblasti so atentat ocenile kot izredno huda kazniva dejanja, vendar so zaradi Principove starosti – imel je 19 let – izključile smrtno kazen. Po takratni avstro-ogrski zakonodaji se je smrtna kazen lahko izrekla le polnoletnim osebam (starejšim od 20 let). Princip je bil obsojen na največjo možno zaporno kazen za mladoletnega storilca: 20 let zapora.
Izrečena kazen je bila izvršena v utrdbi Terezín (Theresienstadt), kjer so bili obsojenci izredno slabo hranjeni in so bili izpostavljeni težkim razmeram. Njegovo zdravstveno stanje se je hitro poslabšalo; zbolel je za tuberkulozo in bil oslabljen zaradi podhranjenosti in slabih razmer v zaporu. Posledično so mu izvedli kirurške posege, zaradi katerih je izgubil del telesnih okončin in funkcij, kar je dodatno poslabšalo njegovo stanje. Princip je umrl v zaporu 28. aprila 1918 zaradi posledic bolezni in šibkosti organizma.
Posledice atentata
Atentat v Sarajevu je sprožil t. i. julijsko krizo: Avstro-Ogrska je Srbiji 23. julija 1914 poslala seznam zahtev, znan kot "julijski ultimat", z namenom kaznovanja odgovornih in preprečitve nadaljnjih nacionalističnih dejanj. Srbija je sprejela velik del zahtev, a nekatere jih ni mogla ali nočela izpolniti v celoti. Avstro-Ogrska je to izkoristila kot izgovor za vojno in 28. julija 1914 napovedala Srbiji vojno. Zaradi obveznosti zavezništev in protizavezništev so se kmalu pridružile tudi druge velike evropske sile, kar je preraslo v prvo svetovno vojno.
Gavrilo Princip in ostali udeleženci atentata so postali simboli, katerih vrednotenje je zelo odvisno od političnega in zgodovinskega konteksta. V nekaterih krožkih so jih častili kot borce za osvoboditev in narodno enotnost, v drugih kot morilce in teroriste, katerih dejanje je povzročilo katastrofalno vojno. Principova vloga v zgodovini ostaja predmet razprav zgodovinarjev in političnih interpretacij še danes.
Gavrilo Princip
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Gavrilo Princip?
O: Gavrilo Princip je bil srbski nacionalist, ki je 25. julija 1894 ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda in ženo nadvojvodinjo Sofijo Chotek.
V: Kje se je rodil?
O: Rodil se je v Obljaju, revnem predelu Bosne.
V: Kateri skupini se je pridružil kot mladenič?
O: Kot mladenič se je pridružil majhni skupini, imenovani "Mlada Bosna", ki je želela, da se Slovani na jugu Avstro-Ogrske združijo s Srbijo v novo državo.
V: Kako je ta skupina dobila orožje in bombe?
O: Skupina vplivnih ljudi v Srbiji, imenovana Črna roka, je Mladi Bosni dala orožje in majhne bombe.
V: Kaj se je zgodilo, ko jim ni uspelo ubiti Ferdinanda?
O: Ko jim ni uspelo ubiti Ferdinanda, je Princip odšel v kavarno po sendvič in ko je prišel ven, je videl, da je Ferdinandov avto ustavljen, stopil do njega in ga ustrelil.
V: Zakaj niso mogli ubiti Principa zaradi njegovega zločina?
O: Avstrijci so menili, da gre za zelo hud zločin, vendar ga niso mogli ubiti, ker je bil star le 19 let v skladu z avstro-ogrskim zakonom, ki je določal, da se lahko ubijejo le ljudje, starejši od 20 let, tudi če je zločin tako hud kot uboj kraljeve družine, na primer Ferdinanda.
