Balkanske vojne (1912–1913): vzroki, potek in posledice

Balkanske vojne (1912–1913): poglobljen pregled vzrokov, poteka in posledic — ozemeljske spremembe, politične posledice in njihov vpliv na začetek 1. svetovne vojne.

Balkanske vojne so bile vojne na Balkanskem polotoku v letih 1912 (prva balkanska vojna) in 1913 (druga balkanska vojna). Izhajale so iz dolgotrajnega razpada Osmanskega cesarstva, naraščajočega nacionalizma in tekmovanja za ozemlja, zlasti za kontroverzno območje Makedonije. Vojni sta pomembno preoblikovali politično karto jugovzhodne Evrope in povečali napetosti, ki so vodile do izbruha prve svetovne vojne.

Vzroki

• Upad moči Osmanskega cesarstva v Evropi in želje narodov Balkana po osvoboditvi in združitvi z matičnimi državami.
• Rastoči nacionalizem v Grčiji, Srbiji, Bolgariji in Črni gori, ki so si prizadevale za ozemeljsko širitev in prevlado v regiji.
• Tekmovanje za Makedonijo oziroma razdelitev nekdanjih osmanskih provinci.
• Vpliv velikih sil (Avstro-Ogrska, Rusija, Velika Britanija, Francija), ki so imele svoje interese in so vplivale na končno obliko meja.

Potek vojn

V prvi balkanski vojni so se Grčija, Srbija, Črna gora in Bolgarija (Balkanska liga) borile proti Osmanskemu cesarstvu. Glavni cilj balkanske lige je bil priključiti evropska ozemlja Osmanskega cesarstva, saj je veliko število prebivalcev balkanske lige živelo pod osmansko oblastjo. Vojna se je začela jeseni 1912; bile so številne bitke na več frontah, med bolj znanimi dogodki so bili boji v Tesaliji, v Makedoniji in ob obalah Egejskega morja. Vojna je bila uspešna in Osmansko cesarstvo je izgubilo skoraj vsa evropska ozemlja. Mirovni sporazum je bil formaliziran z mirovno pogodbo v Londonu (maj 1913), pri čemer so velike sile poskušale urediti nove meje.

V drugi balkanski vojni so Grčija, Srbija, Osmansko cesarstvo in Romunija sodelovale proti Bolgariji. Ker je Bolgarija menila, da sta Grčija in Srbija dobili več ozemlja, kot si zaslužita, je napovedala vojno Grčiji in Srbiji, ki sta napade odbili. Osmansko cesarstvo in Romunija sta Bolgariji napovedala vojno, ker sta želela pridobiti bolgarska ozemlja, in do konca druge balkanske vojne je Bolgarija izgubila skoraj vse pridobitve iz prve balkanske vojne. Druga vojna se je začela poleti 1913 in se končala z novo razdelitvijo ozemelj; pomembna signatura je bila mirovna pogodba v Bukarešti (avgust 1913), ki je določila nove meje na Balkanu. Pozneje je bila med Osmanskim cesarstvom in Bolgarijo podpisana tudi pogodba v Carigradu (Konstantinoplu), s katero so bili urejeni nekateri mejnopolitični detajli.

Pomembne bitke in dogodki

• Bitka pri Kumanovu (1912) — odločilna zmaga Srbije proti Osmanom na balkanski fronti.
• Boji pri Lule Burgaš (Luleburgaz) in Kirk Kilisse — pomembne zmage bolgarskih sil nad Osmanskim cesarstvom.
• Osvoboditev ozemelj in zavzetje pomembnih mest, med njimi tudi Adrianopla (Edirne), ki ga je sprva zavzela Bolgarija, nato pa ga je Osmansko cesarstvo ponovno pridobilo v drugi vojni.
• Razglasitev neodvisnosti Albanije novembra 1912 in mednarodno priznanje njene državnosti na londonski konferenci — odločilen dejavnik za razmejitev obale in onemogočanje neposredne srbske povezave z Jadranskim morjem.

Mirovni sporazumi

• Pogodba v Londonu (maj 1913) je formalno končala prvo balkansko vojno in začela razmejevanje. Vendar razdelitev ozemelj ni bila zadovoljiva za vse zavezniške države, kar je vodilo v nove spore.
• Pogodba v Bukarešti (avgust 1913) je končala drugo balkansko vojno in dokončno razdelila večino spornega ozemlja med zmagovalne države.
• Pogodba v Konstantinoplu/Carigradu (september 1913) je uredila odnose med Osmanskim cesarstvom in Bolgarijo ter vplivala na status Adrianopla (Edirne) in vladavino v vzhodni Trakiji.

Posledice

Teritorialne spremembe: Osmansko cesarstvo je izgubilo skoraj vsa evropska ozemlja zahodno od Konstantinopla, veliko ozemelj v Makedoniji je pripadlo Srbiji in Grčiji, Bolgarija je dobila nekatere teritorije, a je po drugi vojni izgubila velik del svojih pridobitev. Ustanovitev Albanije je preprečila srbsko izhodnost na Jadran.

Demografske in družbene posledice: Vojne so povzročile velike premike prebivalstva, etnično čiščenje in nasilje nad civilnim prebivalstvom; tisoči civilistov in vojakov so bili ubitih ali ranjeni, stotine tisočev ljudi pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Spremembe meja so še dodatno povečale napetosti med etničnimi skupinami.

Politične posledice: Zmage so utrdile položaje nekaterih držav (zlasti Srbije), kar je vplivalo na ravnotežje moči v regiji. Nezadovoljstvo Bolgarije nad izgubljenimi ozemlji je vplivalo na kasnejše zavezništvene odločitve v predvečer prve svetovne vojne. Vojne so prav tako pokazale ranljivost Osmanskega cesarstva in pospešile njegov nadaljnji razpad.

Mednarodni pomen: Balkanske vojne so zaostrile rivalstva med velikimi silami in povečale nestabilnost v Evropi. Dogodki na Balkanu so bili eden izmed dejavnikov, ki so prispevali k napetostim pred izbruhom prve svetovne vojne leta 1914.

Skupno so balkanske vojne (1912–1913) dramatično spremenile politično karto jugovzhodne Evrope, pustile globoke sledi v spominu regije in ustvarile pogoje za nadaljnje konflikte v 20. stoletju.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so bile balkanske vojne?

V: Kdo je sodeloval v prvi balkanski vojni?

V: Kaj je bil glavni cilj vojne?

V: Kako uspešna je bila vojna?

V: Kdo je sodeloval v drugi balkanski vojni?

V: Zakaj je Bolgarija napovedala vojno Grčiji in Srbiji?

V: Do kakšnih žrtev je prišlo med obema vojnama?

Išči po črki