Francosko kraljestvo: zgodovina, vladarji in razvoj (481–1848)

Celovita zgodovina Francoskega kraljestva (481–1848): vladarji, politični razvoj in ključni dogodki od Klovisa do revolucij — poglobljen vpogled v nastanek in preobrazbe države.

Avtor: Leandro Alegsa

Francosko kraljestvo (royaume de France) označuje različne politične oblike in državno ureditev na ozemlju današnje Francije v srednjem veku in novem veku. Zgodovinarji pogosto kot začetek francoskega kraljestva navajajo enega od naslednjih dogodkov: prihod Klovisa leta 481, razdelitev Karolinškega cesarstva z Verdunsko pogodbo leta 843 (ki je dala nastanek Zahodni Franciji) ali izvolitev Huga Capeta leta 987. Kraljevanje kot neprekinjen politični izraz traja do revolucije in prvega padca monarhije leta 1792; monarhija pa je bila nato obnovljena v različnih oblikah med letoma 1814 in 1848.

Rojstvo in zgodnja obdobja

Po padcu zahodnorimskega cesarstva so na ozemlju frankov prevladali merovinški vladarji. Klovis (vlada od 481) je s svojim spreobrnjenjem v katolištvo okrepil zavezništvo med frankovskim kraljestvom in Katoliško cerkvijo. Kljub delitvam in notranjim bojem so frankovski vladarji položili osnovo za nadaljnji politični razvoj. Z nastopom karolinške dinastije, še zlasti pod Karlom Velikim, se je oblast konsolidirala in širila; leta 800 je Karel Veliki prejel cesarsko krono, kar je vplivalo na evropsko politiko naslednjih stoletij.

Od Verduna do Capetov

Verdunska pogodba (843) je razdelila Karolinško cesarstvo in ustvarila Zahodno Francijo, neposrednico sodobne francoske države. V 9. in 10. stoletju je oblast pogosto razpršena med lokalne fevdalne gospodarje. Sredi tega obdobja je izstopal pomen kronanja v Reimsu, ki je kralju dajalo cerkveni in simbolni legitimitet.

Leta 987 je bil izvoljen Hugo Capet, s čimer se začenja dolga linija kapetovske dinastije. Kapetani so sprva imeli utrjeno oblast predvsem na območju Ile-de-France; njihova moč je bila omejena, zato so skušali že za časa svojega življenja okronati najstarejšega sina in s tem zagotoviti dinastično kontinuiteto.

Utrjevanje kraljeve oblasti

Postopen prehod fevdalnih posesti v neposredno kraljevo domeno je zahteval vzpostavitev učinkovite uprave. Velik pomen je imela vloga kralja kot vrhovnega sodnika: Sveti Ludvik (Ludvik IX) je poudarjal kraljevsko sodno oblast in prispeval k razvoju parlamenta kot najvišjega sodišča (Parlement de Paris). Ta proces centralizacije je trajal stoletja in je vključeval:

  • uvajanje stalnih institucij in sodnih uradov,
  • širitev kraljeve domene z nakupi, zapuščinami, konfiskacijami in vojaškimi osvajalnimi dejanji,
  • uporabo kronanja v Reimsu kot simbolične avtorizacije vladajoče družine.

Vojaške reforme in fiskalna država

Dolgoročne vojne in notranji spopadi so prispevali k spremembam. V času Stoletne vojne (1337–1453) je izguba ozemelj in dolga vojna prispevala k močnejši centralni upravi. Karel VII. je po pregnanju Angležev in z vzpostavitvijo novih vojaških struktur (stalna vojaška sila) ter uvedbi davčnih sistemov, kot je taille, utrdil sposobnost države za financiranje vojske in uprave.

Absolutizem in centralizacija

V 17. stoletju so kardinal Richelieu in kasneje Ludvik XIV. okrepili absolutno moč monarhije. Richelieu je podredil provincialne plemiške guvernerje kraljevim interesom in uvedel kraljeve intendant-e (upravnike), ki so izvajali kraljevo upravo v provincah. Ludvik XIV. je še bolj radikalno uveljavil centralizacijo in idejo absolutne vladavine z izrazom "država sem jaz" (šele v praksi simbolno). Pod njegovo oblastjo se je razvila močna birokracija, stalna vojska in usmerjena zunanja politika, ki je Francijo postavila med vodilne evropske sile.

Kulturni in intelektualni premik

V 18. stoletju so razsvetljenski misleci razširjali ideje, ki so izzivale absolutno oblast: razumsko mišljenje, delitev oblasti, pravne in osebne svoboščine. Književnost, filozofija in javna razprava so prispevali k oblikovanju javnega mnenja, kar je postopoma spodkopavalo neomejeno pravico monarha in utrjevalo zahteve po političnih spremembah.

Revolucija, padci in obudi monarhije

Francoska revolucija (1789) je povzročila temeljit preobrat. Leta 1791 je nastala prva ustava, ki je poskušala uvesti ustavno monarhijo, a je bila ta oblika kratkotrajna: leta 1792 je šla monarhija v Franciji v prakso svojega končnega zrušenja in bila je razglašena republika. V 19. stoletju se je monarhija nekajkrat vrnila v drugačnih oblikah:

  • Restavracija Bourbonov (1814–1830) — monarhija je bila obnovljena po Napoleonu (Ludvik XVIII., Karel X.),
  • Julijska monarhija (1830–1848) pod Ludvikom Filipsom, ki je uvedla bolj ustavno/konstitucionalno obliko monarhije,
  • leta 1848 se je monarhija dokončno končala z februarsko revolucijo, ki je privedla do Druge republike.

Kratek pregled najpomembnejših dinastij in mejnikov

  • Merovinžani (zgodnji frankovski vladarji, vključno s Klovisom),
  • Karolini (vključno s Karlom Velikim),
  • Kapetani (od Huga Capeta 987 naprej) — dolga stabilna linija, ki je postopoma okrepila kraljevo oblast,
  • Valozi (1328–1589) — čas Stoletne vojne in fevdalnih napetosti,
  • Bourboni (od 1589) — obdobje konsolidacije, absolutizma in evropske hegemonije,
  • revolucije in prehodi 1792–1848 — končne politične spremembe, ki so zaključile dolgo obdobje kraljevine.

Zaključek

Francosko kraljestvo je skozi več kot tisočletje doživelo vrsto preobrazb: iz fragmentirane fevdalne oblasti v močno centralizirano državo z razvito upravo in stalno vojsko. Kronanje v Reimsu, zaveza s Cerkvijo in postopna širitev kraljeve domene so bili ključni elementi za nastanek moderne francoske države. Ideje razsvetljenstva in družbene krize so na koncu pripeljale do rušenja tradicionalne monarhične oblasti, tako da se je politična ureditev v Franciji v 19. stoletju večkrat spreminjala, preden je monarhija leta 1848 dokončno izginila kot stalna oblika vladanja.

Vprašanja in odgovori

V: Kateri so trije pomembni dogodki, ki so sprožili nastanek francoskega kraljestva?


O: Trije pomembni dogodki, ki so bili podlaga za ustanovitev Kraljevine Francije, so bili prihod Klovisa I. leta 481, Verdunska pogodba in izvolitev Huga Capeta leta 987.

V: Kako je Klovis I. sklenil zavezništvo med frankovskimi kraljestvi in Katoliško cerkvijo?


O: Klovis I. je sklenil zavezništvo med frankovskimi kraljestvi in Katoliško cerkvijo s kronanjem kraljev v Reimsu, s čimer so postali monarhi po božji pravici.

V: Kaj je bilo za Ludvika IX. najpomembnejše pri njegovi vlogi pravičnika?


O: Ludvik IX. je pripisoval velik pomen svoji vlogi pravičnika, ki je vključevala izvrševanje pravice po vsem kraljestvu.

V: Kako sta Richelieu in Ludvik XIV. okrepila kraljevo oblast v provincah?


O: Richelieu in Ludvik XIV. sta okrepila kraljevo oblast v provincah tako, da sta pod svoje okrilje postavila lokalne plemiške guvernerje in nanje prenesla upravitelje, ki jih je imenoval kralj.

V: Katere vrednote so se širile med filozofijo razsvetljenstva?


O: Vrednote, ki so se širile v času razsvetljenstva, so vključevale vlado, ki je temeljila na razumu, delitev oblasti in osebne svoboščine.

V: Kako je francoska revolucija privedla do vzpostavitve francoske ustavne monarhije?


O: Francoska revolucija je pripeljala do vzpostavitve francoske ustavne monarhije s širjenjem vrednot iz filozofije razsvetljenstva, kot so vlada, ki temelji na razumu, delitev oblasti in svoboščine posameznika.

V: Zakaj so bile različne formule leta 1792, 1830 in 1848 neuspešne?


O: Različne formule so leta 1792, 1830 in 1848 doživele neuspeh zaradi sporov o absolutni oblasti, ki jo je izvajala kraljeva družina, kar se je končalo s koncem francoske monarhije.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3