Kraljevina Sardinija (Regno di Sardegna): zgodovina in vladavina Hiše Savojske
Kraljevina Sardinija: zgodovina Hiše Savojske, vladavina Sardinija‑Piemont, Torino, Genova in pot do združitve Italije 1861 — poglobljen zgodovinski pregled.
Kraljevina Sardinija je bila monarhija, ki je vladala italijanskemu otoku Sardiniji. Ustanovljena je bila okoli leta 1324 kot krona, ki je združevala naslov kralja Sardinije in Korzike. V svoji zgodovini je pripadla različnim evropskim dinastijam: obdoboma so imeli pravice ali dejanski nadzor nad njo aragonski in španski vladarji, kasneje pa so jo občasno upravljali tudi Habsburžani. Na koncu so jo pridobili predstavniki Savojske družine, zato se kraljevino pogosto omenja tudi kot Sardinija–Piemont. Savojska družina je vladala od leta 1720 do leta 1861, ko je bila dokončana združitev Italije in ko je dinastija prevzela krono Združene Italije. V času vladavine Savojske družine je bilo glavno mesto države Torino. Ozemlje je vključevalo tudi mesto Genova z okolico po Napoleonskih in kongresnih prerazporeditvah. V italijanščini je bila znana kot Regno di Sardegna.
Ustanovitev in ozemeljska sestava
Kraljevino sta prvotno sestavljala otoka Korzika in Sardinija. Naslov in nominalna suverenost nad obema otokoma so v srednjem veku zahtevali tudi papeži in posamezne zahodnoevropske dinastije, zato je bila situacija zapletena in razdeljena. V resnici je bil nadzor nad Korziko skozi stoletja šibkejši in sporen — otok je dolga leta upravljala Republika Genova, ki ga je konec 18. stoletja prodala Franciji (1768). Sardinija je bila dlje časa pod vplivom aragonske in kasneje španske kron (kjer so upravljavci pogosto delovali prek vicevladarjev oziroma vicekraljev).
Prehod k Hiši Savojske
V začetku 18. stoletja, v zapletih po vojnah za špansko dedščino, so se evropske velesile dogovarjale o prerazporeditvah ozemelj. Po diplomatskih dogovorih in izmenjavah (let 1713–1720) je oblast nad Sardinijo in pripadajočimi naslovi prešla v roke hiše Savojske: vojvoda iz Piemonta je postal kralj Sardinije in s tem združil svoje panonske dežele (Piemont, Savoja, Nica — deloma) s krono otoka. Ta dogodek (formaliziran 1720) je pomenil začetek obdobja, v katerem so vladarji iz hiše Savojske razvili državno upravo, vojsko in diplomacijo, ki sta kasneje igrali ključno vlogo pri združitvi Italije.
Ureditev, reforme in politični pomen
Pod vladavino Savojske je država postopoma prešla v modernnejšo centralizirano državo z glavnimi administrativnimi središči v Piemontu in Torinu. Po Napoleonskih vojnah in na kongresu v Avstriji je Genova z okolico prišla pod nadzor hiše Savojske, kar je širilo gospodarski in pomorski pomen kraljevine. Kraljevina je uvajala vojaške in upravne reforme ter spodbujala industrijski razvoj v severni Italiji.
Ena izmed pomembnih političnih stebrov je bilo podeljevanje upravnih pooblastil preko pooblaščencev in narekovanje zakonov iz glavnega mesta; v 19. stoletju je prišlo tudi do omejenih ustavnih sprememb. Pomembna prelomnica je bil liberalno usmerjen akt Statuto Albertino, ki ga je leta 1848 izdal kralj Karel Albert in je kasneje postal temeljna listina novega italijanskega kraljestva.
Vloga pri združitvi Italije
Kraljevina Sardinija je pod vodstvom hiše Savojske postala motor gibanja za italijansko združitev (Risorgimento). Najpomembnejše vloge so imeli vladarji (npr. Karel Albert, Karel Emanuel II in Viktor Emanuel II), državnik in premier Camillo Benso, grof Cavour, ter revolucionar Giuseppe Garibaldi. S kombinacijo vojaških spopadov (vojaške kampanje proti Avstriji 1848–49 in 1859), diplomatskih dogovorov in narodnega gibanja (vključno z Garibaldijevo ekspedicijo »Tisoč« leta 1860) je kraljevina postopoma pripojevala druge italijanske dežele.
Po vrsti priborjenih ozemelj in volilnih plebiscitih je bil leta 1861 razglašen Kraljevina Italija, Viktor Emanuel II pa je prevzel italijansko krono. Tako je formalni status Kraljevine Sardinije prenehal z ustanovitvijo enotne italijanske države.
Nasledstvo
Hiša Savojska je po združitvi Italije nadaljevala vladati kot italijanska kraljevska dinastija vse do razglasitve republike leta 1946, ko je bila monarhija ukinjena. Nekateri deli nekdanje kraljevine (Savojska regija in Nica) so bili pred združitvijo ali v času diplomatskih zamenjav v 19. stoletju odstopljeni Franciji (npr. sporazum iz leta 1860 kot del dogovora s Francijo), medtem ko so bili drugi deli integrirani v novo enotno državo.
Kraljevina Sardinija ima pomembno mesto v zgodovini Italije kot država, ki je s svojo vojsko, politiko in diplomacijo pripomogla k oblikovanju sodobne italijanske države. V italijanski historiografiji in javnem diskurzu se pogosto omenja kot ključna faza na poti k nacionalni enotnosti.
Zemljevid, ki prikazuje Sardinijo v času, ko je bila del aragonskega cesarstva.
Orožje kraljestva v času vladavine Savojcev.
Položaj Kraljevine, združene s Piemontom, z vidika njenega razmerja v sodobni Italiji.
Pomembni monarhi
- Španski kralj Filip V. je vladal obsežnemu španskemu cesarstvu, vključno s Sardinijo.
- Viktor Amadej II. Sardinski je prvi iz Savojske hiše, ki je vladal temu ozemlju.
- Viktor Emanuel II. je bil pozneje prvi kralj združene Italije.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo Sardinsko kraljestvo?
O: Kraljevina Sardinija je bila monarhija, ki je vladala italijanskemu otoku Sardiniji.
V: Kdaj je bilo ustanovljeno Sardinsko kraljestvo?
O: Kraljevina Sardinija je bila ustanovljena leta 1324.
V: Komu je bilo dodeljeno Sardinsko kraljestvo?
O: Kraljevina Sardinija je bila dodeljena hiši Habsburžanov.
V: Kdo je vladal Kraljevini Sardiniji po Habsburžanih?
O: Kraljevini Sardiniji je po Habsburžanih vladala Savojska hiša.
V: Kako so včasih imenovali Kraljevino Sardinijo?
O: Kraljevina Sardinija se je včasih imenovala Sardinija-Piedmont.
V: Kdo je vladal Kraljevini Sardiniji med letoma 1720 in 1861?
O: Kraljevini Sardiniji je med letoma 1720 in 1861 vladala družina Savojcev.
V: Katera je bila prestolnica Kraljevine Sardinije v času Savojske družine?
O: Glavno mesto Kraljevine Sardinije v času vladavine Savojske družine je bil Torino.
Iskati