Kraljevina Islandija (1918–1944): ustavna monarhija v uniji z Dansko

Kraljevina Islandija (1918–1944): osebna unija z Dansko, okupacije v 2. svetovni vojni in odločilen referendum 1944, ki je privedel do Republike Islandije.

Kraljevina Islandija (islandsko Konungsríkið Ísland; dansko Kongeriget Island) je bila ustavna monarhija, ki je bila v personalni uniji z Dansko. Kraljevina je bila ustanovljena 1. decembra 1918 in je predstavila novo stopnjo suverenosti za otok, ki je prej imel omejeno avtonomijo. Glava države je bil danski kralj, vendar je Islandija imela lastno vlado, izvršno oblast in zakonodajo, ki jih je izvajal Althing in izvoljena izvršna veja. Glavno mesto je bilo Reykjavík, prebivalstvo pa je ostajalo majhno in večinoma odvisno od ribištva ter sorodnih panog.

Akt o uniji, podpisan 1. decembra 1918, je Islandiji omogočil, da oblikuje svojo zastavo, razglasil njeno nevtralnost in zaprosil Dansko za pomoč pri njenih zunanjih zadevah in obrambnih interesih. Pomembna določba tega akta je bila tudi, da je bila unija sprejeta s časovno omejitvijo — pogodba se je predvidoma preučila po 25 letih (torej okoli leta 1943), kar je Islandiji dalo pravico do pregleda in morebitne spremembe odnosa z Dansko. V praksi je akt omogočil širšo notranjo avtonomijo Islandije, Danska pa je obsežne zunanjepolitične in obrambne funkcije opravljala le po prošnji Islandije.

Drugi svetovni vojni in začasna samostojnost

Z okupacijo Danske s strani nacistične Nemčije 9. aprila 1940 so bile njune komunikacije prekinečne in Danska ni mogla izvrševati svojih obveznosti do Islandije. V takšnih razmerah se je Althing odločil delovati kot najvišji predstavnik države, se razglasil za neke vrste državnega voditelja in prevzel odgovornost za zunanjo politiko ter obrambo. V začetku leta 1941 je Althing imenoval Sveinna Björnssona za regenta (de facto vršilca funkcij kraljeve oblasti na Islandiji); pozneje je bil Sveinn Björnsson izvoljen za prvega predsednika Republike Islandije leta 1944.

Medtem so otok zasedle tuje sile v okviru vojaških operacij: 10. maja 1940 je Velika Britanija izvedla okupacijo zaradi strateškega položaja (operacija "Fork"), kasneje pa so britanske enote julija 1941 nadomestile ameriške sile na prošnjo Združenega kraljestva. Prisotnost zavezniških sil je trajala praktično do konca druge svetovne vojne. Okupacije in vojaška prisotnost so prekinile tradicionalne vezi z Dansko, a so hkrati pripomogle k izboljšanju infrastrukture, gospodarskemu okrevanju in večji mednarodni izpostavljenosti Islandije.

Prehod v republiko

Ker je bil Akt o uniji časovno omejen, so se vprašanja suverenosti in oblike vladavine intenzivirala v začetku 1940-ih. Med 20. in 23. majem 1944 je potekal ustavni referendum, v katerem so volivci odločali o ukinitvi monarhije in sprejetju nove republikanske ustave. Z več kot 98 % glasov je zmagala možnost za uvedbo republike (glasovanje je šlo v prid ukinitvi osebne unije z Dansko). Kot posledica plebiscita je bila 17. junija 1944 uradno razglašena Republika Islandija. Danski kralj Christian X. je islandskemu ljudstvu poslal čestitko, kar je bila oznaka državne ureditve brez širših diplomatskih incidentov — čeprav je Danska takrat še ostala pod nemško okupacijo in ni mogla izrazneje nasprotovati postopkom.

Prehod iz kraljevine v republiko je bil sicer miren, a pomenljiv korak v razvoju islandskega nacionalnega samospoštovanja in neodvisne zunanje politike. Po vojni sta Islandija in Danska obnovili običajne diplomatske odnose, Islandija pa je kot samostojna država nadaljevala graditi svoje državno ureditev, mednarodne vezi in socialno-ekonomski razvoj.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bilo Kraljevina Islandija?

V: Kdaj je bila ustanovljena Kraljevina Islandija?

V: Kako dolgo je trajala Kraljevina Islandija?

V: Kaj je Islandiji omogočil Akt o uniji?

V: Zakaj Islandija ni več potrebovala pomoči Danske?

V: Kdo je okupiral Islandijo med drugo svetovno vojno?

V: Kakšen je bil izid ustavnega referenduma leta 1944?

Išči po črki