Surinam – Republika Suriname: geografija, zgodovina in gospodarstvo

Surinam ali Surinam, Nizozemska Gvajana, Nizozemska Gvajana ali Sranang je država v Južni Ameriki. Uradno ime države je Republiek Suriname (to je nizozemsko ime in se prevaja kot Republika Surinam). Včasih je bila znana kot Nederlands Guyana, Nizozemska Gvajana ali Nizozemska Gvajana. Nahaja se med Gvajano in Francosko Gvajano. Paramaribo je glavno mesto, v katerem živi skoraj polovica prebivalstva države. V državi živi približno pol milijona ljudi. Surinam je postal neodvisen od Nizozemske leta 1975. Pred tem je bil del Kraljevine Nizozemske.

Na jugu države potekajo mejni spori s Francosko Gvajano in Gvajano.

Industrija države je osredotočena na rudarjenje in predelavo boksita. Ta predstavlja 15 odstotkov bruto domačega proizvoda in več kot 70 odstotkov izvoza. Drugi izvozni izdelki so sladkor, nafta in zlato. Približno 25 % delovno aktivnih ljudi je zaposlenih v kmetijstvu. Glavni trgovinski partnerji so Nizozemska, Združene države Amerike in karibske države.

Nizozemski, francoski, španski in angleški raziskovalci so območje odkrili v začetku 16. stoletja. Stoletje pozneje so Nizozemci in Angleži ob številnih rekah na rodovitnih gvajanskih ravnicah ustanovili kolonije s plantažami sladkorja. Po drugi angleško-nizozemski vojni je Anglija zamenjala vse pravice do ozemlja za Novi Amsterdam, ki je postal New York.

Geografija in podnebje

Surinam leži ob severnem atlantskem obrežju Južne Amerike in pokriva več kot 163.000 km², kar vključuje obsežna območja prašnih gozdov, rečnih dolin in močvirij. Najpomembnejše reke so Suriname, Marowijne (Maroni) in Corantijn; mnoge so pomembne za promet v notranjost države. Na severu so ravnice ob obali, v notranjosti pa se dviguje gozdnata planota. Klima je tropska z izrazitima obdobjema deževja in suše – običajno sta dve obdobji deževja (pomladno-poletno in poznoletno) ter krajšima sušnima obdobjema.

Prebivalstvo, jeziki in kultura

Prebivalstvo Surinama je etnično zelo mešano. Velike skupine so potomci indijskih delavcev iz Indije (Hindostani), kreoli, maroni (potomci ubežnikov iz afriških sužnjev), Javaneci (potomci delavcev z otoka Java) ter avtohtona ljudstva in manjšine kitajskega ter evropskega izvora. Uradni jezik je nizozemščina, ki se uporablja v šolstvu in upravi, medtem ko je Sranan Tongo razširjena lingua franca. V vsakdanjem življenju se poleg nizozemščine pogosto govorijo tudi jeziki indijskega in javanesa porekla.

Religijska sestava je prav tako raznolika: kristjani, hindujci in muslimani so največje verske skupine, kar se odraža v praznovanjih in kulturni ponudbi države. Paramaribo s svojo mešanico nizozemskih kolonialnih zgradb, hindujskih templjev, mošej in cerkva ter jedilnicami z raznoliko kuhinjo kaže to večkulturnost — zgodovinsko jedro mesta je na seznamu svetovne dediščine UNESCO.

Politični sistem in uprava

Surinam je predsedniška republika. Predsednik je vodja države in vlade ter se običajno izvoli prek parlamenta (Narodna skupščina). Administrativno je država razdeljena na deset okrožij, ki vključujejo tako gosto poseljene obalne predele kot redko naseljene gozdnate regije. Po osamosvojitvi 25. novembra 1975 je Surinam prehodil pot od tesnih vezi z Nizozemsko do samostojne zunanje politike in vstopa v regionalne organizacije.

Gospodarstvo in naravni viri

Historically je bila ekonomija Surinama tesno povezana z izvozom boksita, sladkorja, kave in kakava ter kasneje z rudninami, predvsem z zlatom. V zadnjih letih so odkrite pomembne rezerve nafte v zahodnem delu amazonskega shelf-a, kar je močno vplivalo na gospodarsko sliko države in pritegnilo tuje investicije. Ribištvo, proizvodnja riža in banan ter gozdarstvo so pomembni za zaposlovanje v domačem gospodarstvu.

Hkrati gospodarstvo sooča z izzivi: odvisnost od izvoznih surovin, ranljivost na nihanja svetovnih cen in okoljski problemi, kot so krčenje gozdov, vpliv rudarskih dejavnosti (zlasti zlatarstvo) na vode ter težave z infrastrukturo in razvojem v notranjosti.

Okolje in varstvo narave

Večina površja Surinama je pokrita z nedotaknjenimi tropskimi gozdovi, ki so pomembni za biotsko raznovrstnost in zadrževanje ogljika. V državi so zaščitena območja, med katerimi izstopa Central Suriname Nature Reserve, uvrščena na seznam UNESCO. Naravni habitati so dom številnim vrstam rastlin in živali, tudi endemskim vrstam. Prihodnji razvoj zahteva usklajevanje gospodarjenja z naravnimi viri in varovanja okolja, zlasti pri rudarskih in gozdarskih aktivnostih.

Promet, energetika in infrastruktura

Prometna mreža v Surinamu temelji predvsem na rečni plovbi, cestah ob obali in nekaj glavnih cestah v notranjost. Glavno mednarodno letališče je Johan Adolf Pengel International Airport, ki povezuje državo s Karibi, ZDA in Evropo (prek povezav). Električna energija prihaja iz kombinacije hidroenergije in fosilnih virov; dostop do elektrike je večji ob obali kot v oddaljenih notranjih regijah.

Turizem in priložnosti

Turizem v Surinamu temelji na ekoturizmu, raziskovanju prašnih gozdov, opazovanju ptic ter kulturnih in zgodovinskih znamenitostih Paramariba. Zaradi raznolike kulture, zgodovine kolonialnega mesta in neokrnjene narave ima država potencial za trajnostni razvoj turizma, če se hkrati obvaruje naravno in kulturno dediščino.

Sklepne ugotovitve

Surinam je majhna, a geografsko in kulturno bogata država z mešanico etničnih skupin, raznoliko naravo in gospodarstvom, ki se spreminja z novimi odkritji nafte in nadaljnjim izkoriščanjem rudnin. Izzivi vključujejo vzdržni razvoj, reševanje mejnih sporov in zmanjšanje odvisnosti od izvoznih surovin, hkrati pa država ponuja priložnosti za razvoj ekoturizma, trajnostno rabo gozdov ter večjo regionalno integracijo.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je uradno ime Surinama?

V: Kdaj je Surinam postal neodvisen od Nizozemske?

V: Kateri mejni spori obstajajo v tej državi?

V: Katera panoga predstavlja velik del njenega bruto domačega proizvoda (BDP)?

V: Kaj poleg boksita še izvaža ta država?

V: Koliko ljudi živi v tej državi?

Išči po črki