Genocid Asircev (Sayfo) — pokol v Osmanskem cesarstvu
Genocid Asircev (Sayfo) — pretresljiva zgodba pokola v Osmanskem cesarstvu: zgodovina, pričevanja, izgubljene skupnosti in boj za spomin.
Asirski genocid (imenovan tudi Sayfo, aramejsko za "meč") je bil množični pokol prebivalcev asirske skupnosti v času razpada Osmanskega cesarstva, predvsem med prvo svetovno vojno in v letih po njej. Strokovne ocene števila žrtev se razlikujejo; več virov navaja razpon približno 150.000–300.000 mrtvih Asircev, odvisno od metode štetja in uporabljenih virov. Asirci so bili tarče zaradi svoje etnične pripadnosti in krščanske vere.
Ozadje
Asirci so starodavna semitska skupnost, ki je skozi stoletja živela na območjih današnje Turčije, Iraka, Irana in Sirije. V poznih 19. in zgodnjih 20. stoletju so bili verske in etnične manjšine v Osmanskem cesarstvu pogosto predmet diskriminacije, nasilja in prisilnih ukrepov. V obdobju pred prvo svetovno vojno so bile že ustanovljene preganjanja in poboji, med drugim v času vladavine sultana Abdulhamida II. (hamidijske poboje), vendar je najbolj obsežen in sistematičen val nasilja potekal med letoma 1914 in 1920, pod vplivom vojne, nacionalističnih politik mladoturške oblasti in delovanja lokalnih oboroženih skupin.
Potek in metode
Pokoli in pregnanstva so potekali na različne načine: množične likvidacije, poboji v vaseh, prisilne preselitve, pohod smrti, požigi naselij, izsiljene konverzije in ropanje premoženja. Nasilje ni bilo omejeno zgolj na centralne oblasti; v mnogih primerih so v pogromih sodelovale tudi lokalne milice in oborožene skupine. Asirci so izgubili številne cerkve, naselja in kulturne spomenike.
Število žrtev in ocene
Točna številka žrtev ni enoznačna zaradi pomanjkanja popolnih statističnih podatkov, uničenja dokumentacije in različnih političnih interpretacij. Večina zgodovinarjev navaja, da je bilo ubitih ali prisilno razseljenih na stotisoče Asircev; ocene smrtnih žrtev se približno gibljejo med 150.000 in 300.000. Poleg smrtnih žrtev je bilo velik delež preživelih prisiljeno zapustiti svoje domove in začeti nov življenjski položaj drugod.
Posledice in diaspora
Genocid je močno zmanjšal število Asircev na njihovih tradicionalnih ozemljih. Preživeli so se pogosto preselili v notranjost Iraka, v Sirijo, Iran in Libanon ali pa so emigrirali v Evrope in Ameriko. Ta izguba ozemeljske prisotnosti je poglobila asirsko diasporo; kljub temu so skupnosti ohranile verske in kulturne tradicije ter občutek skupne identitete.
Priznanje, spomin in sodobni pomen
Asirski genocid je pogosto omenjen v istih okvirih kot genocid nad Armenci in poboje Grkov iz istega obdobja. Priznanja in zgodovinska raziskava se nadaljujeta; nekatere države in raziskovalci so dogodke uradno prepoznali kot genocid, medtem ko obstaja tudi zanikanje in politična relativizacija, zlasti s strani turških oblasti. Spomin na Sayfo ohranjajo asirske skupnosti preko spominskih dogodkov, cerkvenih obredov in izobraževalnih prizadevanj za priznanje in dokumentacijo teh dogodkov.
Opomba: Ker so zgodovinski viri deloma razdrobljeni in politično obremenjeni, se številke in interpretacije razlikujejo; navedeni podatki predstavljajo povzetek splošnih zgodovinskih ocen.
Osebna izkušnja Quate iz "Assyrian Voice"
| " | "Nekega dne so muslimani zbrali vse otroke, stare od šest do petnajst let, in jih odpeljali na sedež policije. Tam so uboge malčke pripeljali na vrh gore, znane kot Ras-el Hadjar, in jim enemu za drugim prerezali grla ter njihova trupla vrgli v brezno." | " |
Pregled pokola
Asirski genocid (znan tudi kot Sayfo ali Seyfo) so med prvo svetovno vojno nad asirskim prebivalstvom v Osmanskem cesarstvu zagrešili mladi Turki. Asirsko prebivalstvo severne Mezopotamije (regije Tur Abdin, Hakkari, Van, Siirt v današnji jugovzhodni Turčiji in regija Urmija v severozahodnem Iranu) so osmanske (turške) in kurdske sile pod režimom mladih Turkov med letoma 1914 in 1920 prisilno preselile in pobile. Znanstveniki so število asirskih žrtev ocenili na 300.000-750.000.
Asirski genocid se je zgodil v istem kontekstu in časovnem obdobju kot armenski in grški genocid. Vendar za razliko od teh genocidov asirski genocid ni bil uradno priznan na nacionalni ali mednarodni ravni, številna poročila pa o asirskem genocidu govorijo kot o delu večjih dogodkov, ki so vključeni v armenski genocid.
Zemljevid z armenskim (v barvah) in krščanskim (v senci) prebivalstvom vzhodnih osmanskih provinc leta 1896. Na območjih, kjer je bil delež krščanskega prebivalstva večji od deleža Armencev, so nearmensko krščansko prebivalstvo večinoma sestavljali Asirci (razen v regijah, kjer so živeli osmanski Grki). Asirci so živeli predvsem v južnih in jugovzhodnih delih regije
Vsak dan umre 40 kristjanov, pravijo asirski begunci - The Syracuse Herald, 1915.
Washington Post in drugi vodilni časopisi v zahodnih državah so poročali o asirskem genocidu, ko se je odvijal.
Članek iz New York Timesa, 27. marec 1915.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je asirski genocid?
O: Asirski genocid je bil genocid Osmanskega cesarstva, v katerem je bilo med napadi ubitih več kot 300 000 Asircev.
V: Kako ga imenujejo Asirci?
O: Asirci ga imenujejo Sayfo, kar je aramejska beseda za "meč".
V: Zakaj so bili mnogi med njimi pobiti?
O: Turki so mnoge Asirce imeli za nečiste in so jih pobili, ker se niso odpovedali krščanstvu in postali muslimani.
V: Komu so izgubili svoje domove in premoženje?
O: Svoje domove in imetje so izgubili zaradi sultana Adulhameda Rdečega.
V: Kako dolgo so bili preganjani?
O: Od davnih časov, ko so jih osvojili Babilonci, so bili preganjani in prisiljeni plačevati visoke davke.
V: Ali imajo danes še vedno svoj narod?
O: Ne, od davnih časov nimajo svojega naroda. Njihova diaspora se je razširila po številnih različnih državah.
V: Kako tisti, ki so preživeli, ohranjajo skupno enotnost?
O: Tisti, ki so preživeli, ohranjajo skupno enotnost z globoko krščansko vero.
Iskati