Bantustan: apartheidne 'bantujske domovine' v Južni Afriki in Namibiji

Bantustan: zgodba apartheidnih "bantujski domovin" v Južni Afriki in Namibiji — nastanek, izključevanje, vsakdanje življenje in ukinitev 1994 ter posledice za črnske skupnosti.

Bantustan (znan tudi kot bantujska domovina, črnska domovina, črnska država ali preprosto domovina) je bilo ozemlje, namenjeno črnskim prebivalcem Južne Afrike v času apartheida. Deset bantustanov je bilo ustanovljenih v Južni Afriki in še deset v jugozahodni Afriki (zdaj Namibija) s ciljem ustvariti nacionalne države za črnska plemena v Afriki. Izraz Bantustan izhaja iz besed Bantu (kar v jezikih Bantu pomeni "ljudje") in -stan (kar v perzijščini pomeni "zemlja").

Bantustani so bili del uradne aparthejdne politike, ki je bila pravno in upravno utemeljena z zakoni, kot sta Bantu Authorities Act (1951) in Promotion of Bantu Self-government Act (1959). Namen sistema je bil formalno "ustvariti samoupravne domovine" za različna etnična in jezikovna skupnosti, v praksi pa je šlo za instrument segregacije: odtujitev črnskega prebivalstva od državljanstva Južne Afrike, legitimizacija ločenih življenjskih pogojev in ohranjanje belske manjšinske oblasti nad vrednejšimi mesti in zemljišči.

Ustanovitev, "neodvisnost" in uprava

V praksi so bile nekatere domovine območja z lastno upravo, štiri pa so bile Južnoafriški vladi razglašene za "neodvisne" (Transkei 1976, Bophuthatswana 1977, Venda 1979 in Ciskei 1981). Njihova »neodvisnost« pa ni bila mednarodno priznana — priznala jih je izključno Južna Afrika — zato so bile te entitete dejansko odvisne od južnoafriške vojaške, gospodarske in politične podpore. V mnogih bantustanih so nastale rojene ali prirejene politične elite in lokalne administracije, ki so pogosto veljale za lutkovne vlade, nekateri voditelji pa so bili označeni kot kolaboracionisti.

Zakaj so bili bantustani nepriljubljeni

• Meje bantustanov so bile začrtane tako, da so izključile dragocena zemljišča in naravne vire; večina rodovitnih območij, industrijskih središč in mestnih delov je ostala pod kontrolo belske vlade.
• Veliko število ponovno dodeljenih državljanov v kombinaciji z majhnostjo bantustanov je pomenilo hudo prenatrpanost in nesorazmerje med številom prebivalstva in razpoložljivimi zemljišči ter storitvami.
• Postati »državljan« bantustana je pogosto pomenilo izgubiti državljanstvo Južnoafriške republike, kjer je imelo veliko ljudi delo, dom in nekatere pravice; s tem so mnogi izgubili tudi pravno zaščito, prosti dostop do storitev in politične pravice v Južni Afriki.
• Bantustani niso zagotovili niti ekonomske samostojnosti niti resne možnosti razvoja: manjkali so industrija, infrastruktura, zdravstvene in izobraževalne kapacitete, zato so prebivalci pogosto prejemali le minimalne javne storitve.
• Politika je bila povezana s prisilnimi preselitvami in sistemom dovoljenj za delo (pass laws), ki je ohranjal črnsko delovno silo kot primarno mobilno rezervo za belske gospodarske interese.

Posledice in odpor

Bantustani so povzročili dolgotrajne družbene in gospodarske poškodbe: revščino, brezposelnost, slabo stanovanjsko in zdravstveno stanje ter razkosano razporeditev zemljišč. Sistem je spodbudil notranji odpor in mednarčno obsodbo. Zoper bantustane so delovali posamezni politični aktivisti, množični protesti in organizacije osvobodilnega boja, ki so bantorežim označevali kot instrument apartheidne zatiralne politike.

Mednarodna skupnost in večina držav nista priznali »neodvisnosti« bantustanov. Po osamosvojitvi Namibije (1990) je bila apartheidna ureditev v jugozahodni Afriki odpravljena, v Južni Afriki pa je had z odpravami apartheidnih zakonov in mednarškim pritiskom privedel do pogajanj, ki so končali oblast apartheida.

Abolicija in zapuščina

Bantustani so bili formalno ukinjeni konec apartheidne dobe; v Južnoafriški republiki so bila ta ozemlja vključena v državo z demokratičnimi volitvami leta 1994, ko je bila država razdeljena na nove province (nine provinc). V Namibiji so bili bantustani odpravljeni ob njeni neodvisnosti leta 1990. Kljub formalni reintegraciji so posledice razselitev, izgube zemljišč in gospodarske zaostalosti ostale in vplivajo na družbeno-ekonomsko situacijo še danes. Problemi, kot so revščina, množične mestne naselbine, neenak dostop do virov in spori o zemljiških pravicah, so del zapuščine politike bantustanov.

Danes se o bantustanih pogosto razpravlja kot o zgodovinskem primeru sistematične rasne segregacije in kot opomin na politične in pravne mehanizme, ki so lahko uporabljen za odstranjevanje državljanstva, etnično delitev in prisilne preselitve. Obstajajo tudi prizadevanja za reparacije, restitucijo zemljišč in programe, namenjene zmanjševanju neenakosti, ki izhajajo iz te zgodovine.

Pomembno: bantustani niso bili resnične države s polnopravno suverenostjo in mednarodno priznanim statusom, ampak administrativni in politični instrument apartheidnega režima, katerega posledice čutimo še danes.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil Bantustan?

V: Koliko bantustanov je bilo ustanovljenih v Južni Afriki?

V: Zakaj so bili v Južni Afriki ustanovljeni bantustani?

V: Kaj pomeni izraz bantustan?

V: Zakaj bantustani niso bili priljubljeni med temnopoltim prebivalstvom?

V: Kdaj so bili bantustani ukinjeni?

V: Kaj se je zgodilo z ozemljem bantustanov po njihovi razpustitvi?

Išči po črki