Apartheid: definicija in zgodovina rasne segregacije v Južni Afriki

Apartheid: jasna definicija in kronologija rasne segregacije v Južni Afriki — vzroki, zakonodaja, upori in pot do konca ter vloga Nelsona Mandele.

Apartheid je bil institucionaliziran sistem rasne diskriminacije in ločevanja v Južnoafriški republiki v času vladavine bele manjšine. Uveljavljal je hierarhično delitev prebivalstva glede na raso — med glavnimi kategoriami so bile belci, temnopolti (Afričani), mešane skupine (coloured) in Indijsko/azijske skupnosti — ter je določal, kje kdo sme živeti, delati, študirati in glasovati. Beseda apartheid v afrikanskem jeziku pomeni "distanciranje". Čeprav je rasno ločevanje v regiji obstajalo že prej, je od leta 1948, ko je oblast prevzela Nacionalna stranka, sistem postal strogo zakonsko urejen in institucionaliziran.

Zakoni in mehanizmi apartheida

Sistem je temeljil na nizu zakonskih aktov, ki so urejali vsakdan in omejevali pravice nebelcev. Med najpomembnejšimi mehanizmi so bili:

• Population Registration Act: obvezna registracija prebivalcev po rasnih kategorijah.
• Group Areas Act: določanje, katere rase smejo živeti v katerih naseljih; to je povzročilo množične prisilne preselitve.
• Pass laws (zakoni o dovoljenjih za gibanje): temnopolti so morali imeti posebne dokumente za vstop in bivanje v "belih" območjih.
• Bantu Education Act: ločen in namenoma slabše financiran izobraževalni sistem za temnopolte, s ciljem omejiti njihove možnosti.
• Ustanovitev t. i. Bantustanov ali "homelandov": to so bile teritorijalne enote, ki jim je oblast pripisovala navidezno samostojnost, s čimer se je poskušalo upravičiti odvzem državljanskih pravic temnopoltemu prebivalstvu.

Življenje pod apartheidom

Apartheid je vplival na skoraj vse vidike življenja: ločene bolnišnice, šole, javni prevoz, plaže in celo zakone o mešanih porokah. Preiskave, nadzor in policijska represija so pogosto spremljali kršitve pravil. Za nasprotovanje sistemu je bilo notranje gibanje raznoliko — od nenasilnega političnega aktivizma do oboroženega upora — in je bilo močno zatirano z aretacijami, pregoni in cenzuro.

Protiopiranje in ključni dogodki

Glavne oblike odpora so vodile politične organizacije, kot sta African National Congress (ANC) in Pan Africanist Congress (PAC), delavski sindikati, študentska gibanja ter številni lokalni akterji. Nekateri ključni dogodki:

• Sharpeville (1960): protest proti zakonodaji o dovoljenjih, ki je bil krvavo razgnan; privedel je do več deset mrtvih in množičnih aretacij, kar je prelomnica v obsegu represije in mednarodne pozornosti.
• Rivonia trial in zapor Nelsona Mandele (1960–1990): mnogi voditelji odpora so bili obsojeni in dolgoletno zapreti na Robben Islandu in drugje.
• Soweto (1976): študentski protest proti uvedbi afrikanskih jezikov v pouku je prešel v večdnevne spopade in utrdil upore po državi.

Mednarodni pritisk

Mednarodna skupnost je z leti okrepila pritisk na režim: uvedene so bile gospodarske sankcije, kulturni in športni bojkoti, omejitve trgovine ter kampanje za odpoklic naložb in embarga. Pritisk je pripomogel k osamitvi apartheidskega režima in povečal stroške njegovega vzdrževanja.

Konec apartheida in prehod

Sistem apartheida se je začel razgrajevati konec 1980-ih in zgodaj v 1990-ih. Zadnji predsednik, ki je bil na položaju v času apartheida, je bil Frederik Willem de Klerk, ki je sprožil pravne spremembe, dovolil delovanje prepovedanih strank, ukinil številne apartheidne zakone in se pogajal s političnimi zaporniki, med njimi z Nelsonom Mandelo, da bi sistem končal. Mandela je bil izpuščen iz zapora leta 1990, nato pa sta De Klerk in Mandela vodila pogajanja o prehodu k večrasni demokraciji. Po teh pogajanjih je bil Nelson Mandela na večrasnih volitvah aprila 1994 izvoljen za predsednika Južnoafriške republike in postal prva temnopolta oseba na tem položaju. De Klerk in Mandela sta za svoje prizadevanja prejela Nobelovo nagrado za mir. Ustavne reforme in volitve leta 1994 uradno označujejo konec apartheida.

Povojna sprava in izzivi

Po koncu apartheida je Južna Afrika uvedla več procesov sprave in popravljanja zgodovinskih krivic, najpomembnejši med njimi je bila Komisija za resnico in spravo (Truth and Reconciliation Commission), ki jo je vodil nadškof Desmond Tutu. Kljub političnim spremembam so družbene in gospodarske posledice apartheidne politike ostale globoke: velike neenakosti v premoženju, izobraževanju in dostopu do zemljišč ter visoka stopnja revščine v določenih skupnostih. Razreševanje teh vprašanj ostaja osrednji izziv sodobne Južne Afrike.

Uporaba izraza danes

Izraz apartheid se danes včasih uporablja tudi širše za opis sistemov ali praks, ki namerno ločujejo ali diskriminirajo po skupinah — vendar je pomembno ločiti zgodovinski kontekst južnoafriškega apartheida od drugih situacij in uporabljati ta izraz previdno, z razumevanjem konkretnih razlik in posledic.

Kako je apartheid deloval v Južni Afriki

V času apartheida so bili ljudje razdeljeni v štiri rasne skupine in ločeni z zakonom. Ta sistem je bil uporabljen za odrekanje številnih osnovnih pravic ljudem, ki niso bili beli, predvsem črncem, ki so živeli v Južnoafriški republiki. Zakon je belcem dovoljeval bivanje na določenih območjih. Črnci so morali imeti pri sebi posebne prepustnice ali dovoljenje, da so lahko potovali zunaj določenega območja ali delali na določenih območjih, rezerviranih za belce. Vlada je ločila mešane skupnosti in mnoge črnce nasilno preselila z njihove zemlje (med letoma 1960 in 1983 se je izvajala politika bantustanov, s katero so južnoafriške črnce nasilno preselili z območij, namenjenih "belcem"). Sprejeti so bili tudi številni drugi zakoni, na primer: medrasne poroke so bile prepovedane; črnci niso smeli imeti v lasti zemlje na belskih območjih ali voliti.

Združeni narodi se niso strinjali s politiko apartheida južnoafriške vlade. V Južnoafriški republiki so potekali protesti, kot na primer v Sharpevillu leta 1960 in v Sowetu leta 1976. Po pokolu v Sharpevillu so Združeni narodi leta 1974 poskušali odstraniti Južno Afriko. Francija, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo so to preprečile. Upori v Sowetu so se začeli, ker so bili Afričani prisiljeni, da so se v šoli nekaterih predmetov učili v afrikanščini. Številni črnci niso marali afrikanščine, ker je bila jezik vlade apartheida in jezik njihovih zatiralcev.

Znak iz Južne Afrike v času apartheida. Ta znak je pomenil, da je bilo na tem območju dovoljeno gibanje samo belcem.

Konec apartheida

Leta 1989 je F. W. de Klerk postal predsednik Južne Afrike. Želel je reformirati sistem. V govoru leta 1990 je de Klerk dejal, da je bila prepoved Afriškega nacionalnega kongresa odpravljena. Odločil je tudi, da bo Nelson Mandela izpuščen iz zapora.

Leta 1991 so ZN sklenili nacionalni mirovni sporazum. Namen mirovnega sporazuma je bil "končati politično nasilje" v Južni Afriki. Dogovorilo se je 27 organizacij in vlad. Nato je bila ustanovljena Konvencija za demokratično Južno Afriko (CODESA). CODESA si je prizadevala najti rešitev za nasilje.

Prve večrasne volitve, na katerih so lahko volile vse rase, so potekale 27. aprila 1994. Za predsednika je bil izvoljen Nelson Mandela, njegova namestnika pa sta bila De Klerk in Thabo Mbeki. Ta datum velja za konec apartheida.

Čeprav so bile črnskim Južnoafričanom po dolgotrajni kampanji z zakonom zagotovljene enake pravice, je med črnci in belci še vedno velika gospodarska neenakost. Leta 2012 je Južnoafriška republika izvedla prvi popis prebivalstva po več kot desetih letih. Ugotovljeno je bilo, da povprečna črnska družina zasluži šestino (približno 17 %) povprečnega zaslužka bele družine. "Te številke nam povedo, da je na dnu lestvice črnska večina, ki se še naprej sooča z globoko revščino, brezposelnostjo in neenakostjo," je ob objavi ugotovitev dejal predsednik Jacob Zuma. Nelson Mandela je večino svojega življenja preživel v boju proti zakonom o apartheidu in brez njegovega aktivizma se številne spremembe ne bi nikoli zgodile.

Znak na plaži: Ta plaža je rezervirana samo za belce.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni beseda "apartheid"?

V: Kdaj je apartheid obstajal v Južnoafriški republiki?

V: Kako se je v času apartheida uveljavljala segregacija?

V: Kdo je bil odgovoren za odpravo apartheida v Južni Afriki?

V: Kdo je postal predsednik Južne Afrike po večrasnih volitvah aprila 1994?

V: Koliko let je bil Nelson Mandela star, ko je postal predsednik Južnoafriške republike?

V: Kakšno nagrado sta prejela Frederik Willem de Klerk in Nelson Mandela za svoja prizadevanja za odpravo apartheida?

Išči po črki