Afrikanščina: zahodnogermanski jezik Južne Afrike in Namibije

Afrikanščina je zahodnogermanski jezik, ki se govori predvsem v Južni Afriki in Namibiji. Prvotno se je razvil kot narečje, ki je nastalo med afrikanskimi protestantskimi naseljenci, nesvobodnimi delavci in sužnji, ki jih je na območje Cape na jugozahodu Južne Afrike med letoma 1652 in 1705 pripeljala nizozemska Vzhodnoindijska družba (nizozemsko Verenigde Oost-Indische Compagnie - VOC). Večina teh prvih naseljencev je bila iz Združenih provinc (zdaj Nizozemska), čeprav jih je bilo veliko tudi iz Nemčije, nekaj iz Francije, nekaj iz Škotske in različnih drugih držav. Nesvobodni delavci in sužnji so bili poleg avtohtonih Khoijev in Bušmanov tudi Malajci in Malgaši. Ta mešanica je privedla do poenostavljene različice nizozemščine, ki je postopoma dobila lastno strukturo, besedišče in izgovorjavo.

Raziskava J. A. Heeseja pravi, da je bilo do leta 1807 36,8 % prednikov belega afrikansko govorečega prebivalstva Nizozemcev, 35 % Nemcev, 14,6 % Francozov in 7,2 % nebelcev (afriškega in/ali azijskega porekla). Vendar pa drugi raziskovalci dvomijo o Heesejevih številkah, zlasti pa je zelo vprašljiva nebelska komponenta, ki jo navaja Heese.

Velika manjšina tistih, ki so afrikanščino govorili kot prvi jezik, ni bila bela. To narečje je postalo znano kot "Cape Dutch". Kasneje se je afrikanščina včasih imenovala "afriška nizozemščina" ali "kuhinjska nizozemščina". Afrikanščina je veljala za nizozemsko narečje vse do začetka 20. stoletja, ko se je začela širše uporabljati kot samostojen jezik. Ime afrikanščina izhaja iz nizozemske besede za Afričana — z besedo se označuje obliko nizozemščine, ki se je uveljavila v južnoafriškem prostoru.

Zgodovina in standardizacija

Razvoj afrikanščine je proces, ki vključuje:

• kontakt med nizozemščino in različnimi evropskimi narečji (nemščina, francoščina, angleščina),
• vplive jezikov sužnjev in nesvobodnih delavcev (malajski govorci, malgaški vplivi),
• stik z avtohtonimi jeziki (kje so bili vplivi iz khoisanskih in bantovskih jezikov),
• poenostavitev slovničnih oblik in fonologije glede na standardno nizozemščino.

Fonologija, slovnica in značilnosti

Afrikanščina uporablja latinico in jo odlikujejo:

• poenostavljena slovnica v primerjavi z nizozemščino: izguba sklonov, manjša upoštevanost spola samostalnikov in poenostavljene konjugacije glagolov;
• težnja po fiksnem vrstnem redu besed (SVO);
• raba pomožnih glagolov in participov za tvorbo časov;
• značilna dvojna negacija, npr. "Ek het dit nie gesien nie." (Ne videl sem tega.);
• raziščena raba diminutiva s pripono -tjie (npr. "huis" → "huisie").

Besedišče in vplivi

Afrikanščina vsebuje velik delež besed nizozemskega izvora, a tudi številne izposojenke in lokalne prispevke:

• iz malajskega in indonezijskega (zaradi zgodnjih malajskih sužnjev in delavcev),
• iz portugalščine (prek pomorskih poti v Indijskem oceanu),
• iz avtohtonih jezikov (Khoi in san ter bantovskih jezikov),
• iz angleščine, zlasti v novejšem besedišču in terminologiji.

Število govorcev, razširjenost in status

Danes afrikanščina šteje približno 6–8 milijonov maternih govorcev, skupno pa nekaj več milijonov ljudi, ki je uporabljajo kot drugi jezik. Poleg Južne Afrike in Namibije je prisotna v manjših skupnostih in diasporah drugod po svetu. Po razpadu apartheidnega sistema je južnoafriška ustava iz leta 1994 priznala 11 uradnih jezikov, med katerimi je tudi afrikanščina, kar ji daje pravno in javno vlogo v izobraževanju, medijih in upravi. V Namibiji ostaja jeziku močna prisotnost v vsakdanjem življenju in medijih, čeprav je uradni jezik države od osamosvojitve leta 1990 angleščina.

Različice in družbeni kontekst

Afrikanščina ni monolitna: obstajajo narečne razlike (npr. kapško obalno narečje, notranjske variante, razlike med "white Afrikaans" in različicami, ki jih govore skupnosti označene kot Coloured). Jeziku je mogoče slediti tudi po različnih slogih — govorjena in knjižna oblika, ter po rabi v glasbi, filmu, novinarstvu in izobraževanju. Med znanimi mediji v afrikanščini je npr. časnik Die Burger, pa tudi številne radijske postaje, televizijski programi in kulturne organizacije.

Literatura, izobraževanje in kultura

Afrikanščina ima razvito knjižno tradicijo z avtorji, pesniki in dramatiki, ki ustvarjajo tako v tradicionalnih kot sodobnih žanrih. Jezik se uporablja v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v regijah, kjer so učenci večinsko govoreči afrikanščine, in je predmet raziskav na univerzah. V zadnjih desetletjih so potekale razprave o vlogi jezika v družbi, o njegovi povezavi s politično zgodovino in o njegovi prihodnosti v večjezičnem okolju Južne Afrike.

Primeri

Enostaven primer: Ek praat Afrikaans. — "Govorim afrikanščino." Značilna poved z dvojno negacijo: Ek het dit nie gesien nie. — "Jaz tega nisem videl."

Afrikanščina jezik ostaja živa mešanica evropskih in afriških jezikovnih vplivov; kljub zgodovinskim in političnim izzivom se je uveljavila kot pomemben del jezikovne krajine južnega dela Afrike.

Vprašanja in odgovori

V: Kateri jezik je afrikanščina?

V: Od kod izvira narečje afrikanščine?

V: Kdo so bili ti naseljenci?

V: Kolikšen delež belskega afrikansko govorečega prebivalstva je bil po raziskavah J. A. Heeseja nizozemski?

V: Katerih drugih narodnosti je bilo to prebivalstvo?

V: Kdaj so jo ljudje začeli priznavati kot jezik, ki se razlikuje od nizozemščine?

V:Kaj pomeni "afrikanščina" v angleščini?

Išči po črki