Rasa: definicija in rasne skupine v biološkem ter družbenem kontekstu

Izraz rasa ali rasna skupina se običajno uporablja za delitev človeške vrste na več skupin glede na vidne zunanje značilnosti. V vsakdanji rabi se za rasne razlike pogosto upoštevajo predvsem vizualne lastnosti, kot so barva kože, oblika lobanje, obrazne značilnosti ali vrsta las. Vendar je treba razlikovati med opaznimi fizičnimi različnostmi in znanstveno utemeljenimi biološkimi kategorijami.

Biološki in genetski vidik

V biologiji se za nekatere živalske vrste uporablja pojem "rasa" ali "podvrsta" (subspecies), kadar so populacije ločene in imajo stabilne genetske razlike. Nekateri znanstveniki priznavajo, da je tak taksonomski koncept smiselno uporabiti pri drugih vrstah, vendar ga je težko smiselno uporabiti pri ljudeh. Glavni razlog je, da je genetska raznolikost med ljudmi razporejena postopno (klinalno) in da je med populacijami veliko medsebojnega mešanja (gene flow).

Genetske študije kažejo, da večina genetske raznolikosti leži znotraj posameznih populacij, ne med njimi. Meritve populacijske diferenciacije (npr. FST) kažejo relativno nizko skupno razliko med ljudmi v primerjavi z mnogimi drugimi vrstami. Hkrati pa obstajajo genske razlike, ki so geografsko porazdeljene in so posledica lokalne selekcije, naključnih dogodkov in zgodovinskih migracij.

Nekateri primeri hitrih evolucijskih prilagoditev vključujejo spremembe pigmentacije kože, ki se lahko v odziv na spremembe v izpostavljenosti UV-sevanju spreminja relativno hitro. Raziskave so pokazale, da se lahko barva kože znatno spremeni v nekaj tisoč letih; v literaturi se pogosto navaja, da bi se izrazitejše spremembe lahko zgodile v približno 100 generacijah (približno 2.500 let), odvisno od intenzivnosti selektivnega pritiska.

Družbeni, zgodovinski in administrativni vidik

V družbenem kontekstu se pojem rase pogosto uporablja drugače kot v biologiji. V uradnih obrazcih, kot je popis prebivalstva, posamezniki pogosto odgovarjajo na vprašanja o svojem etničnem poreklu ali "rasi". To so administrativne kategorije, ki služijo zbiranju statističnih podatkov za zdravstvene študije, politično zastopstvo, socialno politiko in druge namene. Kategorije se med državami in zgodovinskimi obdobji močno razlikujejo in niso univerzalne.

V praksi nekateri popisi uporabijo le nekaj širokih skupin (npr. t. i. pet "ras"), medtem ko drugi ločujejo po jeziku, narodnosti, veri ali etničnem poreklu. Pomembno je razumeti, da so te skupine družbeno konstruirane: njihove meje so rezultat zgodovine, zakonodaje in kulturnih odločitev, ne pa nujno jasnih bioloških ločnic.

Medicina, etika in posledice napačne rabe

V medicini so nekatere kategorije, povezane z geografsko pripadnostjo ali samoprijavljenim poreklom, včasih uporabne kot grobi proxyji za določene genetike ali tveganja (npr. pogostejše genske motnje v izoliranih populacijah). A strokovnjaki opozarjajo, da so ti proxyji nezanesljivi in da je za natančno medicinsko oceno bolj smiselno upoštevati neposredne genetske teste, okoljske dejavnike in socialne determinante zdravja.

Napačna biologizacija pojma rase je imela in ima resne družbene posledice: zlorabe rasne kategorizacije so bile uporabljene za utemeljitev diskriminacije, rasizma in neenakosti. Zato strokovnjaki v večini primerov svetujejo previdno rabo izraza in poudarjajo ločitev med znanstveno podprtimi razlikami in družbenimi, zgodovinskimi ali političnimi opredelitvami.

Kaj to pomeni v praksi?

• Rasa kot družbeni pojem: kategorije so fleksibilne, se spreminjajo in so pogosto namenjene statistiki ali upravnim potrebam.
• Rasa kot biološki pojem: pri ljudeh je problematična, ker genetske razlike niso razdeljene na stroge, medsebojno izključujoče enote, ampak so zvezne in prepletene.
• Genetika in zdravje: pri zdravstvenih odločitvah je bolje osredotočiti se na specifične genetske dejavnike, življenjski slog in okoljske vplive kot na široke rasne oznake.
• Etika in izobraževanje: razumevanje, da je rasa v veliki meri družbeni konstrukt, pomaga preprečevati stereotipe in spodbuja enakopravnejše družbene prakse.

Skupaj lahko rečemo, da je pojem rase kompleksen: vključuje tako opazne fizične razlike kot družbene, zgodovinske in politične dimenzije. Zato je pri obravnavi rasnih skupin pomembno ločiti znanstvene ugotovitve o genetski raznolikosti od družbenih kategorij in se zavedati, da so administrativne opredelitve spremenljive in pogosto ohlapne.

Dirke

18. in 19. stoletje

Klasifikacija Johanna Friedricha Blumenbacha, prvič predlagana leta 1779, se je v 19. stoletju pogosto uporabljala s številnimi različicami.

• etiopska/črna rasa.
• kavkaška rasa/bela rasa
• mongolska/rumena rasa
• ameriška/rdeča rasa
• malajska/rjava rasa

Začetek 20. stoletja

Okoli prve svetovne vojne so znanstveno usmerjeni Evropejci delili "belo raso" na tri ali štiri domnevne podrase, ki so bile:

• Svetli lasje, modre ali sive oči = arijci/Nordijci (npr. v severni Evropi od Rusije do severne Britanije)
• Temnolasi, belopolti, rjavooki = Alpinci (npr. nekateri Rusi, osrednji Francozi, severni Italijani, Avstrijci, južni Nemci, vzhodni Evropejci in Valižani).
• Temnolasi, zagoreli, rjavooki in rjavooki = Sredozemci (npr. južni Italijani, južni Španci, južni Francozi, Grki in Maltežani).
• Rdeči lasje, zagorela/oljubna ali bela koža, rjave oči, zelene, modre ali lešnikove oči = anglo-keltski/galski (npr. Škoti, Irci in Nizozemci).

Na podlagi takšnega pogleda na svet je bilo veliko predsodkov. Evropejci in Azijci so se imeli za boljše od drugih barv kože. Rasizem, neznanstvena teorija ali ideologija, je pomenil, da je določena rasa superiorna ali inferiorna. Trdila je, da v rasah, ki sestavljajo človeško vrsto, obstajajo globoke, biološko pogojene razlike. Prav tako trdi, da bi morale rase živeti ločeno in se ne bi smele med seboj pobratiti. Zagovornik rasizma se imenuje rasist. Ta stališča so podpirala grozote afriškega suženjstva, apartheida, zakonov Jima Crowa, nacizma in japonskega imperializma.

Sredina dvajsetega stoletja

Ameriški antropolog Carleton S. Coon je sredi dvajsetega stoletja razdelil človeštvo na pet ras:

• Kavkazoidna (bela) rasa
• Negroidna (črna) rasa
• rasa Capoid (Bušmani/Hottentoti)
• Mongoloidna (orientalska/ameriška) rasa
• avstralska (avstralski aborigini in Papuanci) rasa

Coon je v svoji prelomni knjigi The Races of Europe (Evropske rase) opredelil kavkaško raso, ki vključuje Evropo, Srednjo Azijo, Južno Azijo, Bližnji vzhod, Severno Afriko in Severovzhodno Afriko. Njegovo delo je s strani nekaterih kritikov naletelo na obtožbe o zastarelem razmišljanju ali odkritem rasizmu, vendar se nekateri izrazi, ki jih je uporabil, uporabljajo še danes, čeprav so končnice "-oid" zdaj deloma dobile negativno konotacijo.

V enaindvajsetem stoletju je bila Coonova vloga še bolj kritična, ko je profesor John P. Jackon Jr. ugotovil, da je ameriški Coon "dejavno pomagal segregaciji in s tem kršil svoje standarde znanstvene objektivnosti".

Meyersov zemljevid (1885-90) z razdelitvijo Madžarov, Fincev, ameriških Indijancev in turških ljudstev na "mongoloidno raso" in Semite na "belo raso"


Stoddardov "rasni" zemljevid iz dvajsetih let 20. stoletja, ki deli človeštvo na štiri skupine po barvi kože (črno, rjavo, rumeno in belo).


Huxleyjev precej zapleten zemljevid "rasnih kategorij" iz knjige On the geographical distribution of the chief modifications of mankind 1870.      1: Bušmani 2: Negri 3: Negriti 4: Melanohroi 5: Avstralci 6: Xanthochroi 7: Polinezijci 8: Mongoloidi A 8: Mongoloidi B 8: Mongoloidi C 9: Esquimaux Huxley navaja: Za Xanthochroi in Melanochroi skupaj se običajno uporablja nesmiselno poimenovanje 'Kavkazani'.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je opredelitev pojma rasa ali rasna skupina?

V: Katere so najbolj razširjene človeške rasne skupine?

V: Kaj pravi sodobna biologija o obstoju človeških ras?

V: Kakšen je pomen besede rasa v sociologiji?

V: Zakaj se v popisnih obrazcih včasih zahteva, da ljudje opišejo svoje etnično poreklo?

V: Ali je delitev ljudi na rase na podlagi vizualnih značilnosti pravilna?

V: Zakaj se ljudje različno odzivajo na posameznike glede na njihove vizualne lastnosti, kot je barva kože?

Išči po črki