Rasa
Izraz rasa ali rasna skupina se nanaša na delitev človeške vrste na skupine. Najpogosteje uporabljene človeške rasne skupine so tiste, ki temeljijo na vizualnih lastnostih (kot so barva kože, lobanja, obrazne značilnosti ali vrsta las).
V uradnih obrazcih, kot je popis prebivalstva, je običajno treba opisati svoje etnično poreklo. To je način odgovora na vprašanje: "V katero rasno skupino po vašem mnenju spadate?" Čeprav se "etnično poreklo" nanaša tudi na manjše skupine, ki se med seboj ne štejejo za različne rase.
Nekateri znanstveniki trdijo, da je rasa sicer varen taksonomski koncept pri drugih vrstah, vendar ga ne moremo uporabiti pri ljudeh.
Novejše genetske študije kažejo, da se lahko barva kože močno spremeni v samo 100 generacijah ali približno 2.500 letih.
Mnogi trdijo, da obstaja le pet rasnih skupin. Vendar je to določeno le v obrazcih in te rasne skupine se spreminjajo od države do države. Dejansko obstaja več deset rasnih skupin, po ena za vsako fizično značilnost skupine ljudi.
Dirke
18. in 19. stoletje
Klasifikacija Johanna Friedricha Blumenbacha, prvič predlagana leta 1779, se je v 19. stoletju pogosto uporabljala s številnimi različicami.
- etiopska/črna rasa.
- kavkaška rasa/bela rasa
- mongolska/rumena rasa
- ameriška/rdeča rasa
- malajska/rjava rasa
Začetek 20. stoletja
Okoli prve svetovne vojne so znanstveno usmerjeni Evropejci delili "belo raso" na tri ali štiri domnevne podrase, ki so bile:
- Svetli lasje, modre ali sive oči = arijci/Nordijci (npr. v severni Evropi od Rusije do severne Britanije)
- Temnolasi, belopolti, rjavooki = Alpinci (npr. nekateri Rusi, osrednji Francozi, severni Italijani, Avstrijci, južni Nemci, vzhodni Evropejci in Valižani).
- Temnolasi, zagoreli, rjavooki in rjavooki = Sredozemci (npr. južni Italijani, južni Španci, južni Francozi, Grki in Maltežani).
- Rdeči lasje, zagorela/oljubna ali bela koža, rjave oči, zelene, modre ali lešnikove oči = anglo-keltski/galski (npr. Škoti, Irci in Nizozemci).
Na podlagi takšnega pogleda na svet je bilo veliko predsodkov. Evropejci in Azijci so se imeli za boljše od drugih barv kože. Rasizem, neznanstvena teorija ali ideologija, je pomenil, da je določena rasa superiorna ali inferiorna. Trdila je, da v rasah, ki sestavljajo človeško vrsto, obstajajo globoke, biološko pogojene razlike. Prav tako trdi, da bi morale rase živeti ločeno in se ne bi smele med seboj pobratiti. Zagovornik rasizma se imenuje rasist. Ta stališča so podpirala grozote afriškega suženjstva, apartheida, zakonov Jima Crowa, nacizma in japonskega imperializma.
Sredina dvajsetega stoletja
Ameriški antropolog Carleton S. Coon je sredi dvajsetega stoletja razdelil človeštvo na pet ras:
- Kavkazoidna (bela) rasa
- Negroidna (črna) rasa
- rasa Capoid (Bušmani/Hottentoti)
- Mongoloidna (orientalska/ameriška) rasa
- avstralska (avstralski aborigini in Papuanci) rasa
Coon je v svoji prelomni knjigi The Races of Europe (Evropske rase) opredelil kavkaško raso, ki vključuje Evropo, Srednjo Azijo, Južno Azijo, Bližnji vzhod, Severno Afriko in Severovzhodno Afriko. Njegovo delo je s strani nekaterih kritikov naletelo na obtožbe o zastarelem razmišljanju ali odkritem rasizmu, vendar se nekateri izrazi, ki jih je uporabil, uporabljajo še danes, čeprav so končnice "-oid" zdaj deloma dobile negativno konotacijo.
V enaindvajsetem stoletju je bila Coonova vloga še bolj kritična, ko je profesor John P. Jackon Jr. ugotovil, da je ameriški Coon "dejavno pomagal segregaciji in s tem kršil svoje standarde znanstvene objektivnosti".
Meyersov zemljevid (1885-90) z razdelitvijo Madžarov, Fincev, ameriških Indijancev in turških ljudstev na "mongoloidno raso" in Semite na "belo raso"
Stoddardov "rasni" zemljevid iz dvajsetih let 20. stoletja, ki deli človeštvo na štiri skupine po barvi kože (črno, rjavo, rumeno in belo).
Huxleyjev precej zapleten zemljevid "rasnih kategorij" iz knjige On the geographical distribution of the chief modifications of mankind 1870. 1: Bušmani 2: Negri 3: Negriti 4: Melanohroi 5: Avstralci 6: Xanthochroi 7: Polinezijci 8: Mongoloidi A 8: Mongoloidi B 8: Mongoloidi C 9: Esquimaux Huxley navaja: Za Xanthochroi in Melanochroi skupaj se običajno uporablja nesmiselno poimenovanje 'Kavkazani'.
Socialni darvinizem in rasa
Socialni darvinizem se nanaša na različne ideologije, ki temeljijo na konceptu, da je konkurenca aktivna med vsemi posamezniki ali celo celotnimi narodi kot socialna evolucija v človeških družbah.
Gre za družbeno prilagoditev teorije naravne selekcije, ki jo je predlagal Charles Darwin. Naravni izbor pojasnjuje uspeh različnih živalskih populacij kot rezultat tekmovanja med posameznimi organizmi za omejene vire. Ta zamisel je splošno znana kot "preživetje najmočnejših", izraz, ki ga je prvi uporabil Herbert Spencer in ne Darwin.
Fašistična gibanja so običajno zastopala socialno darvinistične poglede na narode, rase in družbe V nacistični Nemčiji so nacisti uporabljali socialni darvinizem za spodbujanje rasistične ideje, da je nemški narod del arijske rase, in verjeli v tekmovalnost med rasami. Nacisti so skušali okrepiti "arijsko raso" v Nemčiji z umori tistih, ki so jih imeli za manjvredne. S tem so mislili na Jude, Slovane, Rome, homoseksualce in invalide.
Rasa in inteligenca (IQ)
Inteligenčni testi (v obliki rezultatov standardiziranih testov) so bili prvič razviti v začetku 20. stoletja. Takrat je bil namen ugotoviti, kateri učenci verjetno potrebujejo več pomoči v šolskem okolju. Številni inteligenčni testi temeljijo na dejstvu, da ima testirana oseba določeno kulturno ozadje. Študije so pokazale, da so inteligenčni testi pristranski do določenih skupin ljudi. Primerjava rezultatov različnih testov za različne kulture je problematična. Raziskovalci trdijo, da zaradi kulturnih razlik standardnih testov inteligentnosti v številnih skupnostih ni mogoče uporabljati.
Slike in zemljevidi
· 
Rasno ločena avtobusna postaja v Durhamu, Severna Karolina, 1940. Zakoni Jima Crowa so rasno ločevali dele Amerike med črnci in belci.
· 
Biljardna dvorana samo za Afroameričane v Memphisu, Tennessee, 1939.
· 
Kavarna ima dvoje vhodnih vrat za dve sobi: eno je namenjeno samo belim in drugo samo barvnim.
· 
Afroameriški mladenič pri fontani s pitno vodo "samo za barvne" na travniku sodne palače v Halifaxu v Severni Karolini leta 1938.
· 
Skupina belcev, ki glasuje za belski ponos.
· 
Norvežani so bili uvrščeni med "arijce".
· 
Portugalci so bili uvrščeni med Mediterance.
· 
Župan Anatolij Puškov iz Togliattija v Rusiji bi se lahko uvrstil med "Alpince". Izvoljen je bil leta 2008.
· 
Arabci so bili označeni kot "bližnjevzhodni".
· 
Ujguri so bili uvrščeni med "vzhodnjake".
· 
Vietnamsko pleme Hmong je bilo uvrščeno med "orientalce".
· 
Indijanci, kot so Apači, so bili uvrščeni med "orientalce".
· 
Komi v Sibiriji so bili označeni za domnevne "Orientalce" ali mešanico Orientalcev in Arijcev.
· 
Azerbajdžanci bi bili uvrščeni med "orientalce" ali "bližnjevzhodne".
· 
Indijci so bili označeni kot Indijci.
· 
Gambijci so bili uvrščeni med "črnce".
· 
Inuite so nekoč napačno uvrščali med "zgodnje izvore" človeške rase.
· 
Nekoč so bili tudi Saami uvrščeni med domnevne zgodnje izvore človeške rase.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kakšna je opredelitev pojma rasa ali rasna skupina?
O: Izraz rasa ali rasna skupina se nanaša na delitev človeške vrste v skupine na podlagi vizualnih lastnosti, kot so barva kože, lobanje, značilnosti obraza ali vrsta las.
V: Katere so najbolj razširjene človeške rasne skupine?
O: Najpogosteje uporabljeni človeški rasni tipi temeljijo na vizualnih značilnostih, kot so barva kože, lobanja, obrazne značilnosti ali vrsta las.
V: Kaj pravi sodobna biologija o obstoju človeških ras?
O: Sodobna biologija pravi, da obstaja samo ena človeška rasa.
V: Kakšen je pomen besede rasa v sociologiji?
O: V sociologiji se beseda rasa nanaša na to, kako se ljudje različno odzivajo na posameznike glede na njihove vizualne lastnosti, kot je barva kože.
V: Zakaj se v popisnih obrazcih včasih zahteva, da ljudje opišejo svoje etnično poreklo?
O: V popisnih obrazcih se včasih zahteva, da ljudje opišejo svoje etnično poreklo, kot način vprašanja "v katero rasno skupino po vašem mnenju spadate?".
V: Ali je delitev ljudi na rase na podlagi vizualnih značilnosti pravilna?
O: Ne, sodobna biologija trdi, da obstaja samo ena človeška rasa, zato delitev ljudi na rase na podlagi vizualnih lastnosti ni točna.
V: Zakaj se ljudje različno odzivajo na posameznike glede na njihove vizualne lastnosti, kot je barva kože?
O: Zaradi družbenih dejavnikov, kot so stereotipi in predsodki, se ljudje različno odzivajo na posameznike na podlagi njihovih vizualnih lastnosti, kot je barva kože.
