Herbert Spencer angleški filozof in sociolog evolucije ter liberalni teoretik

Herbert Spencer (27. april 1820 – 8. december 1903) je bil angleški filozof in eden najbolj znanih liberalnih političnih ter družbenih teoretikov viktorijanske dobe. Rojen je bil v Derbyju, izhajal je iz izobražene družine, bil je samouk na mnogih področjih in je v mladosti delal kot risar pri gradnji železnic ter kot tehnični pisar. Nikoli se ni poročil in je ostal znan kot svoboden mož. Umrl je v Brightonu leta 1903.

Glavne ideje in delo

Spencer je razvijal obsežen sistem, ki ga je imenoval "sintetična filozofija" (System of Synthetic Philosophy) — skušal je povezati naravne znanosti, biologijo, psihologijo, etiko in sociologijo v enoten evolucijski okvir. Evolucijo je razumel kot postopen razvoj fizičnega sveta, bioloških organizmov, človeškega uma ter človeške kulture in družbe. Med njegovimi glavnih deli so First Principles (1862), Principles of Biology (1864–67), The Principles of Psychology (1855), The Principles of Sociology (1876–96) in krajših esejev, kot je The Man Versus the State (1884).

Spencer je pokrival širok spekter tem — od etike in religije do politike, filozofije, biologije, sociologije in psihologije. Njegov pristop je bil močno individualističen: zagovarjal je načelo laissez-faire, omejeno vlogo države in svobodo posameznika kot pogoj za družbeni napredek.

“Preživetje najmočnejših” in razmerje do Darwina

Tako kot Charles Darwin in Alfred Russel Wallace je prebral Malthusov Esej o načelu populacije in bil globoko navdušen nad njegovimi argumenti. Spencer je v 60. letih 19. stoletja v svojem delu povzročil popularizacijo fraze, ki jo je prevedel kot "preživetje najmočnejših" ("survival of the fittest") — izraz se pojavi v njegovi knjigi Principles of Biology (1864), potem ko je prebral Darwinovo O nastanku vrst. Darwin je kasneje v nekaterih izdajah vzel v uporabo Spencerjev izraz in ga omenil z navedbo avtorja.

"To preživetje najmočnejših, ki sem ga skušal izraziti z mehanskimi izrazi, je tisto, kar je gospod Darwin poimenoval 'naravni izbor' ali ohranjanje ugodnih ras v boju za življenje."

Čeprav Spencerjev izraz močno nakazuje naravno selekcijo, je sam pri razlagi družbenih in etičnih posledic pogosto uporabljal elemente, bližje lamarckizmu — verjel je v prenos pridobljenih lastnosti in v teleološki pogled na napredek. Zato ga mnogi strokovnjaki ne štejejo za doslednega darvinista, zlasti ko je preskušal evolucijska načela razširiti na družbene strukture.

Vpliv, interpretacije in kritike

Spencerjeve ideje so imele močan vpliv v 19. stoletju, še posebej v Združenih državah, kjer so jih nekateri interpretirali kot upravičevanje minimalne socialne pomoči, tržnega tekmovanja brez omejitev in celo socialne neenakosti. Njegove misli so prispevale k razvoju t. i. socialnega darvinizma — pojma, ki so ga kasneje nekateri uporabljali za utemeljitev neenakosti ali eugenike, čeprav je Spencer sam imel kompleksnejše in bolj razlikujoče stališče.

Med glavnimi kritikami so:

• Obtožba, da njegova etika in politika opravičujeta socialno neenakost in zanemarjanje pomoči revnim.
• Znanstvena kritika njegove razlage evolucije, saj je preveč zanašal na lamarckistične predstave in teleološke razlage napredka.
• Filozofska kritika njegovega absolutnega individualizma in preprostih vzvodov za družbene probleme, ki spregledajo zgodovinske in institucionalne dejavnike.

Zapustina

V svojem času je bil Spencer izjemno priljubljen in zelo bran — bil je eden najbolj prevedenih angleških avtorjev. Njegov vpliv se je zlasti čutil pri oblikovanju poznega viktorijanskega liberalizma in nekaterih socialnih teorij. V 20. stoletju je njegov ugled upadel, predvsem zaradi zgodovinskih zlorab idej in razvoja biologije, ki je zgodovinske lamarckistične predpostavke nadomestila z močnejšo razlago naravne selekcije in genetike. Danes ga zgodovinarji vključujejo med pomembne mislece, katerih delo je pomembno za razumevanje povezave med znanostjo in družbeno teorijo v 19. stoletju — hkrati pa ga preučujejo kritično zaradi posledic, ki so jih imele nekatere njegove ideje v politiki in družbi.

Spencer ostaja polarizirajoča osebnost: priznan kot plodovit mislec, a tudi obravnavan kot avtor, katerega teorije so bile ponekod napačno uporabljene za podporo socialnim politikam, ki so spodbujale neenakost.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Herbert Spencer?

V: Kdaj se je rodil Herbert Spencer?

V: Kdaj je umrl Herbert Spencer?

V: Kakšen tip misleca je bil Herbert Spencer?

V: Kje je Herbert Spencer živel za časa svojega življenja?

Išči po črki