Evgenika

Francis Galton

Sodobno evgeniko je leta 1865 prvi zasnoval sir Francis Galton, britanski znanstvenik, ki je bil bratranec Charlesa Darwina. Galton je verjel, da sta inteligenca in nadarjenost dedna in se prenašata s staršev na otroke. Na podlagi tega je menil, da bi lahko ljudi vzgojili, da bi bili pametnejši, tako kot so živali vzgojili, da bi bile večje ali manjše. Galton je menil, da je najboljši način za to, da se nauči več o dednosti in da ljudem pove, da se morajo poročiti le z ljudmi, ki so pametni in močni. Galton je izbral ime "eugenika", ker je bilo zelo podobno grškemu izrazu za "dobro rojen".

Galton je idejo evgenike razvijal vse življenje. Razumel je dve vrsti evgenike, pozitivno in negativno evgeniko. Ena od težav, na katero so opozarjali kritiki, je, da se je težko dogovoriti, kdo je genetsko gledano zdrava oseba in kdo manjvredna oseba. Mnenja so seveda različna.

Sir Francis Galton je sprva razvijal ideje evgenike s pomočjo socialne statistike.

Evgenika v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike

Ponovno odkritje znanstvenega dela Gregorja Mendla leta 1900 je pripeljalo do sodobne genetike in razumevanja delovanja dednosti. Mendel sam je eksperimentiral z grahom in ugotovil, da je mogoče številne lastnosti graha, kot sta barva ali višina, vklopiti in izklopiti s pomočjo dednosti kot s stikalom. Njegov grah je bil lahko na primer rumen ali zelen, eden ali drugi.

Ko so to uporabili pri ljudeh, so ljudje mislili, da to pomeni, da lahko na človeške lastnosti, kot je pamet ali ne, vpliva dednost.

Druga miselna usmeritev je naslednja. Ljudje so bili med evolucijo podvrženi naravni selekciji kot vse druge oblike življenja. V povprečju so imeli zdravi in inteligentni ljudje večje možnosti za razmnoževanje. V sodobni civilizaciji pa se pogosto zdi, da ta proces ne velja. Alfred Russel Wallace in Charles Darwin sta z zaskrbljenostjo razpravljala prav o tem.^p70 V državah, kjer so zbirali statistične podatke, so ti pokazali, da so imeli revni velikokrat več otrok kot bogati. Prav tako so statistični podatki pokazali, da se skupno število prebivalcev nekaterih velikih narodov zmanjšuje.^p73 Eden od presenetljivih podatkov je bil pridobljen z raziskavo, ki jo je vodil Karl Pearson, Galtonov profesor eugenike na University College London in ustanovitelj oddelka za uporabno statistiko. Ugotovljeno je bilo, da polovico vsake naslednje generacije proizvede največ četrtina prejšnje generacije in da je ta četrtina "nesorazmerno velika med družbenimi sloji". ^p74

Evolucijski biolog Julian Huxley je bil prav tako zagovornik evgenike. Ta argument je uporabil večkrat:

"Nihče ne dvomi o smiselnosti upravljanja zarodne plazme [dednosti] kmetijskih živali, zakaj torej ne bi enakega koncepta uporabili tudi za človeške živali?"

Ameriški zgodovinar znanosti Garland Allen je pripomnil: "Kmetijska analogija se pojavlja vedno znova, kot se je pojavljala v spisih številnih ameriških evgenikov."

Tudi ameriški genetik Charles Davenport je vse življenje spodbujal evgeniko in napisal enega njenih prvih učbenikov. ^{Poglavje 3} Nobenega dvoma ni, da so evgeniko podpirali poklicni znanstveniki z nedvomnim ugledom.

V Združenih državah Amerike je evgenika v začetku 20. stoletja postala zelo priljubljena ideja. Ljudje so menili, da bo ozdravila vse takratne težave družbe, kot sta kriminal in revščina, saj so menili, da so vsi vidiki človeškega vedenja verjetno dedni. Evgeniko so podpirali zelo pomembni znanstveniki in politiki, večina pa je menila, da je to zelo napredna in znanstvena filozofija.

Vendar so jo nekateri voditelji evgeničnega gibanja uporabljali za upravičevanje rasizma in predsodkov. Evgeniko so uporabljali kot izgovor za sprejemanje zakonov, ki so omejevali priseljevanje iz držav, ki jim niso bile všeč, češ da so ljudje v njih genetsko "neprimerni". Sprejemali so tudi zakone, ki so določali, da se ljudje različnih ras ne smejo poročiti med seboj. Predvsem pa so sprejeli zakone, ki so določali, da je mogoče ljudi, ki naj bi imeli duševno bolezen ali motnjo v duševnem razvoju, sterilizirati proti njihovi volji. V skladu s temi zakoni je bilo v Združenih državah med letoma 1907 in 1970 steriliziranih več kot 60 000 ljudi.

Danes vemo, da je razlaga tovrstnih statističnih podatkov zapletena in da imajo številne študije, objavljene na začetku 20. stoletja, resne pomanjkljivosti. Kljub temu gibanja za evgeniko ni ustavila boljša znanost. Po drugi svetovni vojni je bilo to spoznanje o učinkih nacistične politike na raso v Nemčiji in drugih državah, ki so bile okupirane med vojno. Takšnih vojnih zločinov seveda ni zagovarjal noben evgenik. Vseeno pa je bila skupna tema. Ta tema je bila vse večje zanimanje za pravice posameznikov v primerjavi s pravicami države.

Evgenika po drugi svetovni vojni

S koncem druge svetovne vojne se je v Nemčiji končala prisilna sterilizacija. V Združenih državah Amerike se je nadaljevala do leta 1974. Najprej so bile glavne tarče bolne osebe ali osebe z določenimi telesnimi ali duševnimi motnjami.

Šele leta 1985 je bil odpravljen zakon švicarskega kantona Vaud. Ta zakon je omogočal prisilno sterilizacijo določene skupine ljudi. Nadomestil ga je zakon na nacionalni ravni, ki določa, v kakšnih okoliščinah se lahko sterilizirajo osebe, ki ne morejo privoliti v sterilizacijo.

V desetletjih po drugi svetovni vojni je evgenika v akademski znanosti postajala vse manj priljubljena. Številne organizacije in revije, ki so izhajale iz evgeničnega gibanja, so se začele distancirati od te filozofije, kot se je leta 1969 Eugenics Quarterly preimenoval v Social Biology.

Eugenika danes

Čeprav danes le redki odkrito zagovarjajo evgeniko, se mnogi sprašujejo, kaj bodo izboljšave na področju genetskih tehnologij pomenile v prihodnosti.

Obstaja genetsko svetovanje, kjer lahko starši dobijo informacije o svoji dednosti in celo preprečijo rojstvo otroka, če obstaja tveganje za dedno bolezen. Vendar pa nekateri menijo, da vprašanje ni tako jasno, in se sprašujejo, ali so genetski pregledi, genetsko svetovanje in nadzor rojstev le še ena vrsta evgenike. Nekateri se sprašujejo, ali je to slabo, ker krši človekovo dostojanstvo. Nekateri nasprotujejo evgeniki in genetskemu svetovanju iz verskih razlogov. Zamisel o evgeniki je danes zaradi teh razlogov sporna.

Ta skrb je v veliki meri neupravičena. Genetsko svetovanje ne bo opazno spremenilo genetske sestave človeške populacije. Bolj pomembna je razvijajoča se možnost prepoznavanja in nato neposrednega spreminjanja elementov človeškega genoma (genski inženiring). To lahko spremeni genetsko strukturo človeških populacij.

Sorodne strani

• Dizajnerski dojenček
• Genski inženiring
• Genetski pregled