Francis Galton: britanski pionir statistike, psihometrije in evgenike
Francis Galton FRS (Birmingham, 16. februar 1822 – Surrey, 17. januar 1911), polbratranec Charlesa Darwina, je bil angleški znanstvenik. Njegovo glavno področje dela je bila biologija človeka in dedovanje duševnih lastnosti. Bil je ena od najbolj plodnih in vplivnih – a tudi najbolj spornih – osebnosti viktorijanske znanosti.
Življenje in delo
Galton je v življenju napisal več kot 340 člankov in knjig ter se ukvarjal z zelo raznolikimi področji raziskovanja. Kot polihistor je deloval kot antropolog, evgenik, raziskovalec tropov, geograf, izumitelj, meteorolog, protogenik, psihometrist in statistik. Leta 1909 je bil povišan v viteza. Njegovo delo je pogosto prečakalo meje posameznih disciplin in postavilo temelje za nova raziskovalna področja.
Prispevki k statistiki in merjenju razlik
Galton je med prvimi razvil in uveljavil statistične koncepte, kot so normalneporazdelitve, korelacije in ideja regresije proti srednji vrednosti. Bil je pionir pri uporabi statističnih metod za preučevanje človeških razlik in dedovanja inteligence. Uvedel je sistematično zbiranje meritev in številčne obdelave, s čimer je pomagal utemeljiti kvantitativni pristop v humanističnih in bioloških vedah.
Psihometrija, vprašalniki in študije dvojčkov
Galton je kot prvi utemeljil psihometrijo – znanost o merjenju duševnih sposobnosti – in prispeval k razvoju diferencialne psihologije. Uvedel je uporabo vprašalnikov in anket za zbiranje podatkov o človeških skupnostih ter jih uporabljal za genealoška in biografska dela ter za svoje antropometrične študije.
Bil je tudi prvi, ki je opravil obsežnejšo študijo dvojčkov. Njegova metoda je bila sledenje dvojčkom skozi njihovo življenje ob izvajanju različnih meritev. Čeprav je razlikoval med enojajčnimi in dvojajčnimi dvojčki, ni mogel oceniti vseh genetskih razlik in omejitve teh zgodnjih pristopov so bile velike; sodobne, bolj zanesljive študije dvojčkov so se razvile šele v 20. stoletju.
Evgenika in etične polemike
Galton je skoval termin in ideje, ki so postale osnova za gibanje evgenike. Poudarjal je pomen dednih lastnosti in iskal načine za izboljševanje človeške vrste z nadzorom reprodukcije. V svojih delih je uveljavljal tudi koncept "narava proti vzgoji" (nature versus nurture). Danes so mnogi njegovi predlogi in politični predlogi glede evgenike predmet močnih kritik in etične obsodbe, saj so bili uporabljeni za diskriminatorne in škodljive politike v 20. stoletju.
Antropologija, forenzika in tehnologije
Kot raziskovalec človeka je Galton prispeval k antropometriji in razvil tehnike, ki so pomagale standardizirati zbiranje fizičnih meritev. Ustvaril je metodo za razvrščanje prstnih odtisov, ki se je izkazala za uporabno v forenzični znanosti in pozneje pripomogla k široki uporabi odtisov v identifikaciji posameznikov.
Razvijal je tudi fotografske postopke, na primer tehniko sestavljene fotografije (composite photography), s katero je poskušal izluščiti skupne obrazne značilnosti za tipične skupine ali poklice.
Meteorologija, zemljevidi in izumi
Galton velja za enega izmed začetnikov znanstvene meteorologije. Izdelal je prvi vremenski zemljevid, predlagal teorijo anticiklonov in organiziral zbiranje kratkoročnih podnebnih podatkov na evropski ravni. Prav tako je izumil praktične pripomočke, na primer Galtonovo piščalko, namenjeno testiranju diferencialnih slušnih sposobnosti.
Vpliv in zapuščina
Galtonov vpliv je dvojen: z eno stranjo je pomagal utemeljiti statistične metode, psihometrijo in forenzične postopke, s čimer je dal močne temelje za številne sodobne vede; z drugo stranjo pa je njegovo zagovarjanje evgenike pustilo mračnejši pečat, ki je sprožil dolgotrajne etične razprave. Njegove ideje in metode so bile temelj za nadaljnji razvoj statistike (vključno z delom ljudi, kot je Karl Pearson) in za ustanavljanje institucij, ki so se ukvarjale z merjenjem in analizo bioloških ter psiholoških razlik.
Čeprav je danes del njegove dediščine kritično ovrednoten, ostaja Galton zgodovinsko pomembna figura zaradi svojega prispevka k uveljavitvi kvantitativnih metod v proučevanju človeka in narave.
Galtonove knjige
- 1853 Pripoved o raziskovalcu v tropski Južni Afriki.
- 1855. Umetnost potovanja ali premiki in pripomočki, ki so na voljo v divjih deželah. Murray, London.
- 1863. Meteorographica. Macmillan, London.
- 1869 [2. izdaja 1892]. Dedni genij: njegovi zakoni in posledice. Macmillan, London.
- 1874. Angleški znanstveniki: njihova narava in narava.
- 1883. Raziskave o človeških sposobnostih in njihovem razvoju. Macmillan, London.
- 1884. Zapis o družinskih sposobnostih. Macmillan, London.
- 1889. Naravna dediščina. Macmillan, London.
- 1892. Prstni odtisi. Macmillan, London.
- 1893. Dešifriranje zamegljenih prstnih odtisov.
- 1895. Imeniki prstnih odtisov.
- 1909. Spomini na moje življenje. Macmillan, London.
- 1909. Omembe vredne družine. Murray, London.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil sir Francis Galton?
O: Sir Francis Galton je bil angleški znanstvenik, ki se je ukvarjal s človeško biologijo in dedovanjem duševnih lastnosti. Bil je polihistor, kar pomeni, da je imel strokovno znanje na številnih področjih, kot so antropologija, evgenika, geografija, meteorologija, psihometrija in statistika.
V: Kaj je Galton dosegel za časa svojega življenja?
O: Galton je za časa svojega življenja napisal več kot 340 člankov in knjig. Ustvaril je statistične koncepte normalne porazdelitve, korelacije in regresije proti srednji vrednosti. Uvedel je tudi uporabo vprašalnikov in anket za zbiranje podatkov o človeških skupnostih. Poleg tega je bil soizumitelj klasifikacije prstnih odtisov, ki se je izkazala za uporabno v forenzični znanosti.
V: Kaj je evgenika?
O: Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljšanje genetskih lastnosti s spodbujanjem razmnoževanja med ljudmi z želenimi lastnostmi ali odvračanjem od razmnoževanja med ljudmi z nezaželenimi lastnostmi. Včasih se imenuje "pozitivna" ali "negativna" evgenika, odvisno od tega, ali spodbuja ali odvrača od razmnoževanja.
V: Kaj je izumil Galton?
O: Galton je izumil Galtonovo piščalko za testiranje različnih slušnih sposobnosti in zasnoval prvi vremenski zemljevid, v katerem je predlagal teorijo anticiklonov. Vzpostavil je tudi popolno evidenco kratkoročnih podnebnih pojavov na evropski ravni.
V: Kaj so enojajčni dvojčki?
O: Monozigotska dvojčka sta enojajčna dvojčka, ki izhajata iz ene zigote (oplojenega jajčeca), ki se med razvojem v maternici razdeli na dva zarodka. Imata popolnoma enako genetsko sestavo, saj izhajata iz ene jajčne celice, ki jo je oplodila ena semenčica s polovico DNK vsakega od staršev.
V: Kako je Galton preučeval dvojčke?
O: Galton je dvojčke preučeval skozi njihovo življenjsko pot in opravil številne meritve, vendar žal ni ocenil dejanske genetske razlike med enojajčnimi (identičnimi) in dvojajčnimi (neidentičnimi) dvojčki, dokler v dvajsetih letih 20. stoletja niso bile izvedene študije dvojčkov z uporabo sodobnih metod.
