Barva človeške kože
Barva človeške kože je ena od najlažje opaznih značilnosti človeka. Njena barva se spreminja od najtemnejše rjave do najsvetlejše rožnato-bele. Barva kože je podedovana in je rezultat naravnega izbora. Pigmentacija kože pri ljudeh se je razvila predvsem zato, da bi nadzorovala količino ultravijoličnega sevanja, ki prodre v kožo, in tako zmanjšala njegove učinke.
Najpomembnejša snov, ki določa barvo človeške kože, je pigment melanin. Melanin v koži proizvajajo celice, imenovane melanociti. Rdeča barva kože je bolj vidna na beli koži, zlasti na obrazu. Pri telesni vadbi ali stimulaciji živčnega sistema (jeza, strah) se krvne žile razširijo.
Obstaja neposredna povezava med UV sevanjem (UVR) in razporeditvijo pigmentacije kože avtohtonih prebivalcev po svetu. Na območjih, kjer je več UVR, je tudi prebivalstvo temnejše polti. Območja, ki so oddaljena od tropov in bližje polomom, imajo manjšo koncentracijo UVR in svetlejše prebivalstvo. Človeške populacije so se spremenile iz temnopoltih v svetlopolte, ko so pred približno 100 000 leti zapustile Afriko, nekatere pa so se z vrnitvijo na območja z višjim UV-žarkom spremenile nazaj v temnopolte.
Naravna barva kože lahko potemni tudi zaradi porjavelosti zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi. Glavna teorija pravi, da se barva kože prilagodi intenzivni sončni svetlobi, da bi zagotovila delno zaščito pred ultravijoličnimi delci, ki poškodujejo DNK kožnih celic in tako povzročajo mutacije.
Razumljivo je, zakaj je temna koža v tropih prednost in delna zaščita pred kožnim rakom. Veliko manj enostavno je razumeti, zakaj je bela koža prednost v hladnejšem podnebju. Raziskovalci so predlagali dva razloga, ki imata verjetno pomembno vlogo. Prvi je ta, da bela koža pri določeni temperaturi oddaja manj toplote kot črna. Drugi pa je, da pri šibkejši sončni svetlobi telo običajno proizvaja manj vitamina D. Obstaja hipoteza, da je selekcija za svetlejšo kožo posledica potrebe po večji proizvodnji vitamina D. Spremembe so se začele takoj, ko se je prebivalstvo iz Afrike preselilo na sever.
Poleg tega je kožna pigmentacija odraslih človeških samic običajno svetlejša kot pri moških. Ženske med nosečnostjo in dojenjem potrebujejo več kalcija. Telo sintetizira vitamin D z delovanjem sončne svetlobe na kožo. Vitamin D pomaga telesu absorbirati kalcij. Ženske so se razvile tako, da imajo svetlejšo kožo, zato njihovo telo absorbira več kalcija.
Družbeni pomen razlik v barvi kože se je med kulturami in skozi čas spreminjal, kar se kaže v zvezi z družbenim statusom in diskriminacijo.
Razširjena družina iz Južne Afrike z različnimi barvami kože
Zemljevid porazdelitve barve človeške kože po svetu za avtohtono prebivalstvo leta 1940
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je glavni dejavnik, ki določa barvo človeške kože?
O: Najpomembnejša snov, ki določa barvo človeške kože, je pigment melanin.
V: Kako UV-sevanje vpliva na pigmentacijo kože?
O: Obstaja neposredna povezava med UV-sevanjem (UVR) in razporeditvijo pigmentacije kože po svetu. Območja, ki imajo več UVR, imajo tudi prebivalstvo temnejše polti, medtem ko imajo območja, ki so daleč od tropov in bližje polom, manjšo koncentracijo UVR in svetlejše prebivalstvo.
V: Kako se je pri ljudeh razvila svetlejša koža, ko so se oddaljevali od Afrike?
O: Človeške populacije so se spremenile iz temnopoltih v svetlopolte, ko so pred približno 100 000 leti zapustile Afriko, nekatere pa so se vrnile nazaj v temnopolte, ko so se vrnile na območja z višjim UV-sevanjem. Naravna barva kože lahko potemni tudi zaradi porjavelosti zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi. Glavna teorija pravi, da se barva kože prilagodi intenzivni sončni svetlobi, da bi zagotovila delno zaščito pred ultravijoličnim sevanjem, ki poškoduje DNK kožnih celic in tako povzroča mutacije.
V: Zakaj imajo ženske običajno svetlejšo kožo kot moški?
O: Odrasle človeške ženske imajo običajno svetlejšo kožo kot moški, ker ženske med nosečnostjo in dojenjem potrebujejo več kalcija. Telo sintetizira vitamin D zaradi delovanja sončne svetlobe na kožo, ki pomaga pri absorpciji kalcija; zato so se ženske razvile tako, da imajo svetlejšo kožo, da njihovo telo absorbira več kalcija.
V: Katera sta dva možna razloga, zakaj je bela koža lahko prednost v hladnejšem podnebju?
O: Raziskovalci predlagajo dva razloga, zakaj je bela koža lahko prednost v hladnejšem podnebju; prvič, bela koža pri določeni temperaturi oddaja manj toplote kot črna; drugič, pri šibkejši sončni svetlobi telo proizvaja manj vitamina D - obstaja hipoteza, da je selekcija za svetlejšo kožo posledica te potrebe po večji proizvodnji vitamina D, ko so se ljudje iz Afrike preselili na sever.
V: Kako se je skozi čas spreminjal družbeni pomen razlik v barvi človeške kože v različnih kulturah?
O: Družbeni pomen razlik v barvi človeške kože se je v različnih kulturah skozi čas spreminjal; v zgodovini se je pokazal v zvezi z družbenim statusom in diskriminacijo.
