Konvencija o odpravi rasne diskriminacije (CERD) – definicija in pomen

Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je mednarodna pogodba (sporazum med državami) proti rasizmu in rasni segregaciji, ki sodi v sklop mednarodnega prava človekovih pravic. Združeni narodi so konvencijo sprejeli 21. decembra 1965 kot odziv na takratno politiko apartheida v Južni Afriki. Veljati je začela 4. januarja 1969. Od aprila 2019 se je 88 držav strinjalo, da bodo upoštevale pravila konvencije, 190 držav pa se z njo načeloma strinja. (Te številke se lahko spreminjajo; za najnovejše podatke preverite vire Združenih narodov.)

Konvencija opredeljuje, kaj je rasna diskriminacija, tako da se lahko vse države v pogodbi dogovorijo o tem, kako opredeliti diskriminacijo. V členu 1 (prvi dogovor v pogodbi) je navedeno, da je rasna diskriminacija: "vsako razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi rase, barve kože, rodu, narodnega ali etničnega porekla, katerega namen ali učinek je izničiti [znebiti se] ali ovirati priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na enakopravni podlagi na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem ali katerem koli drugem področju javnega življenja."

Kaj država zavezuje Konvencija

Države, ki ratificirajo konvencijo, se zavežejo, da bodo sprejele ustrezne zakone in ukrepe za:

prepoved in preganjanje rasne diskriminacije v javnem in zasebnem življenju,
odstranjevanje zakonodajnih in drugih ovir, ki povzročajo neenako obravnavo,
spodbujanje enakih možnosti v izobraževanju, zaposlovanju, zdravstvu in dostopu do javnih storitev,
izobraževanje in ozaveščanje javnosti o nevarnostih rasizma ter spodbujanje strpnosti in medkulturnega dialoga,
vzpostavitev učinkovitih pravnih sredstev za žrtve diskriminacije.

Prepoved propagande in sovražnega govora

Člen 4 Konvencije prepoveduje spodbujanje vseh vrst rasizma, vključno s sovražnim govorom in diskriminacijo. Države so dolžne izvesti ustrezne kazenske, upravne ali druge ukrepe, da preprečijo rasistično agitacijo, delovanje rasističnih ali ksenofobnih organizacij in razpečevanje rasno motiviranih pozivov k sovraštvu. Hkrati morajo takšne omejitve spoštovati temeljne svoboščine, zato je v praksi pomembno uravnoteženje med prepovedjo sovražnega govora ter pravico do svobode izražanja.

Nadzor in mehanizmi pritožb

Za izvajanje Konvencije je bil ustanovljen Odbor za odpravo rasne diskriminacije (običajno imenovan Odbor CERD), ki spremlja spoštovanje obveznosti držav. Države stranke morajo predložiti poročila o ukrepih, ki so jih sprejele za uresničevanje določb Konvencije; Odbor ta poročila preuči, vodi dialog z državnimi predstavniki in izda priporočila (t. i. "concluding observations"). Nevladne organizacije in civilna družba lahko pripravijo tudi alternativna ali tako imenovana "shadow" poročila, s katerimi opozorijo na pomanjkljivosti v izvajanju.

Člen 14 daje osebi ali skupini oseb iz katere koli države, ki trdijo, da so bile diskriminirane zaradi svoje rase, pravico, da vložijo pritožbo pri Odboru Združenih narodov. Pomembno: ta mehanizem je dostopen le za države, ki so dovolile Odboru, da obravnava posamezne pritožbe (država mora sprejeti pristojnost Odbora za obravnavo tovrstnih komunikacij). Odločitve Odbora niso sodne izvršilne sodbe, vendar imajo moralno in politično težo ter lahko vplivajo na zakonodajo in prakso držav.

Pomen in učinek Konvencije

Konvencija je pomemben člen mednarodnega okvira za varstvo človekovih pravic, saj:

ustvarja skupno opredelitev rasne diskriminacije, kar olajša mednarodno sodelovanje in primerjave,
zahteva, da države sprejmejo aktivne ukrepe proti rasizmu, ne le pasivno prepoved,
omogoča nadzor in pregled praks držav ter daje prizadetim osebam možnost, da poiščejo mednarodno pozornost za svoje primere,
spodbuja razvoj nacionalne zakonodaje za boj proti sovražnemu govoru, rasističnim organizacijam in institucionalni diskriminaciji.

Izzivi in omejitve

V praksi je izvajanje Konvencije oteženo zaradi različnih vzrokov: pomanjkanja politične volje, neustrezne nacionalne zakonodaje, omejenih sredstev za izvrševanje zakonov in težav pri dokazovanju diskriminacije. Poleg tega obstajajo napetosti med strožjimi ukrepi proti sovražnemu govoru ter zaščito svobode izražanja, kar zahteva natančno uravnoteženje pri oblikovanju zakonov in politike.

Praktični nasveti za prizadete osebe

Če menite, da ste bili žrtev rasne diskriminacije, najprej poiščite pravno pomoč ali se obrnite na lokalne organizacije za človekove pravice.
Zbirajte dokaze (pisma, pričanja, fotografije, medicinska poročila) in zabeležite dogodke ter datume.
Preverite, ali je vaša država stranka Konvencije in ali je priznala pristojnost Odbora za individualne pritožbe (kar vpliva na možnost vložitve pritožbe pri Odboru CERD).
Udeležba nevladnih organizacij in poročanje o primerih lahko znatno pripomoreta k obravnavi problema na nacionalni in mednarodni ravni.

Konvencija o odpravi rasne diskriminacije je torej ključno orodje za boj proti rasizmu na pravni in politični ravni, vendar njen učinek močno temelji na resničnem izvajanju in aktivnem sodelovanju držav, državnih organov ter civilne družbe.

Odbor za odpravo rasne diskriminacije

Odbor za odpravo rasne diskriminacije je organ strokovnjakov za človekove pravice, ki spremljajo izvajanje Konvencije. Njegovi člani so osemnajst neodvisnih strokovnjakov za človekove pravice. Izvoljeni so za obdobje štirih let, pri čemer je polovica članov izvoljena vsaki dve leti. Države, ki so pristopile k pogodbi, člane izvolijo s tajnim glasovanjem. Vsaka država lahko predlaga nekoga iz svoje države, ki se poteguje za izvolitev v odbor.

Države, ki so pristopile k pogodbi, morajo odboru redno pošiljati poročila o zakonodajnih [pravnih], pravosodnih [sodnih], političnih in drugih ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje konvencije. Prvo poročilo je treba predložiti v enem letu po začetku uporabe Konvencije v državi, nato pa je treba poročila predložiti vsaki dve leti ali na zahtevo Odbora. Odbor skrbno prebere vsako poročilo ter v obliki "sklepnih ugotovitev" razpravlja o svojih pomislekih in priporočilih državi.

Odbor se običajno sestane marca in avgusta v Ženevi.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije?

O: Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je mednarodna pogodba, ki si prizadeva za preprečevanje rasizma in rasnega ločevanja. Združeni narodi so jo sprejeli leta 1965 kot odgovor na takratno politiko apartheida v Južni Afriki.

V: Koliko držav se je strinjalo, da bo upoštevalo to konvencijo?

O: Od aprila 2019 se je 88 držav strinjalo, da bo upoštevalo pravila te konvencije, 190 držav pa se s tem načeloma strinja.

V: Kaj je v členu 1 navedeno o rasni diskriminaciji?

O: V členu 1 je rasna diskriminacija opredeljena kot vsako razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi rase, barve kože, rodu ali narodnega ali etničnega porekla, katerega namen ali učinek je izničenje ali oviranje priznavanja, uživanja ali enakopravnega uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem ali katerem koli drugem področju javnega življenja.

V: Kaj prepoveduje člen 4?

O: Člen 4 prepoveduje spodbujanje vseh vrst rasizma, vključno s sovražnim govorom in diskriminacijo. Če se država strinja s to konvencijo, mora sovražni govor in sodelovanje v sovražnih skupinah razglasiti za nezakonita.

V: Kako lahko odbor obravnava pritožbe?

O: Člen 14 daje ljudem iz katere koli države, ki so bili diskriminirani zaradi svoje rase, pravico, da vložijo pritožbo pri odboru Združenih narodov. Te pritožbe lahko vplivajo na zakonodajo v državah, ki so se pritožile.

V: Kdaj je ta konvencija začela veljati?

O: Ta konvencija je začela veljati 4. januarja 1969.