Commonwealth Anglije (1649–1660): republika, interregnum in Cromwellov protektorat

Commonwealth Anglije (1649–1660): zgodovina republike, interregnum in Cromwellov protektorat — analiza usmrtitve Karla I., političnih reform in oblasti Oliverja Cromwella.

Angleška skupnost je bila republikanska vlada, ki je med letoma 1649 in 1660 najprej vladala Angliji, nato pa še Irski in Škotski. Po usmrtitvi Karla I. 30. januarja 1649 je 19. maja 1649 Rump parlament razglasil Commonwealth (An Act declaring England to be a Commonwealth). Vladavina v letih 1653-1659 se pravilno imenuje protektorat in je potekala v obliki neposredne osebne vladavine Oliverja Cromwella, po njegovi smrti pa njegovega sina Richarda kot lorda protektorja. Izraz Commonwealth pa se ohlapno uporablja za opis sistema vladavine med letoma 1649 in 1660, torej v letih angleškega interregnuma.

Ustanovitev in pravni položaj

Odločitev za odpravo monarhije in razglasitev Commonwealtha je bila pravno in politično drzna: odstavljena sta bila tako kraljeva funkcija kot tudi House of Lords, oblast pa je prevzela zbrana skupina poslancev in vojaških poveljnikov. Commonwealth naj bi bil teoretično republika, vendar je v praksi oblast pogosto temeljila na moči vojske in na avtoriteti parlamentarnih teles, katerih sestava se je spreminjala (Rump Parlament, Protectorate Parliaments itd.).

Vladavina Cromwella in protektorat

Oliver Cromwell je kot najmočnejši vojaški in politični vodja prešel v osrednjo vlogo. Leta 1653 je bil razpuščen Rump Parlament in uveden nov ustavni okvir, znan kot Instrument of Government, ki je formaliziral položaj lorda protektorja in svetovalnega telesa. Cromwellova vladavina je vključevala ukrepe za utrditev državne oblasti in reformo uprave, hkrati pa je vladal z močno podporo in nadzorom nad vojsko.

Notranja politika in vladavina major-generala

• Med letoma 1655 in 1657 je bila uvedena uprava major-generala, ko so državo administrativno razdelili na okraje pod vojaškimi guvernerji. Cilj je bil vzdrževanje javnega reda, zbiranje davkov in zatiranje upora, kar je pomenilo večjo vlogo vojske v vsakdanjem življenju.
• Religiozna politika je bila kompleksna: Puritanska elita je napadala katoliške in anglikanske navade, hkrati pa so nekatere skupine (npr. kvakerji) doživljale preganjanje. V praksi je bila stopnja verske tolerance odvisna od trenutne politične potrebe in moči posameznih skupin.
• Finančno je bil režim pod pritiskom zaradi visokih izdatkov za vojsko in upravo; uvedli so nove davčne in prisilne pobire, kar je krepilo nezadovoljstvo v nekaterih slojih družbe.

Zunanja politika, vojskovanje in kolonialna dejavnost

Commonwealth in kasneje protektorat sta uveljavljala aktivno pomorsko in kolonialno politiko. Pomembni elementi so bili:

• pomorski spori in vojne z Nizozemsko (serija anglo-nizozkih vojn), ki so bile povezane s trgovinskimi in pomorskimi interesi;
• uvedba Navigation Acts, katerih cilj je bil okrepiti angleško pomorstvo in trgovino ter omejiti konkurenco tujih ladij;
• militarna osvajanja in zatiranje upora v Irski (med drugim Cromwellova kampanja zlasti 1649–1650 z dogodki, kot so obleganje in poboji v Droghedi in Wexfordu), ter vojaški posegi v Škotski po vstajah;
• širitev vpliva v čezmorskih posestvih in krepitev pomorske moči, kar je v naslednjih desetletjih prispevalo k razvoju angleškega kolonialnega imperija.

Institucije in pravni akti

V obdobju Commonwealtha in protektorata so nastali pomembni pravni akti in institucije: razglasitev republike, ukinitev monarhije in Lordsov, ustanovitev Council of State in kasneje formalna ustavna besedila, kot je bilo omenjeno Instrument of Government (1653) ter poznejši dokument Humble Petition and Advice (1657), ki je ponudil večjo ustavno moč lordu protektorju in mu celo omogočal možnost dedovanja prestola — opcijo, ki je bila sicer sprejeta z zadržki.

Konec obdobja in restavracija

Po smrti Oliverja Cromwella je njegov sin Richard kot lord protektorja lahko le za kratek čas obdržal oblast. Vojaški in politični pritiski so privedli do zrušitve protektorata; leta 1659 je bil ponovno vzpostavljen Rump Parlament, vendar so spori in nestabilnost hitro vodili v pogajanja o vrnitvi monarhije. General George Monck in drugi ključni akterji so oktobra 1660 omogočili Restavracijo, ko je na prestol spet zašel Karel II., s čimer se je obdobje angleškega interregnuma končalo.

Pomen in zapuščina

Obdobje Commonwealtha in Cromwellovega protektorata je pustilo mešane posledice: utrdilo je pomen centralizirane vojaške in upravne moči, spodbudilo razvoj pomorske politike in angleške trgovine ter prineslo začetek nekaterih ustavnih eksperimentov. Hkrati je obdobje označeno z ostrimi verskimi konflikti, vojnami in trdo roko vladavine, kar je prispevalo k modifikacijam in populerizaciji ideje o urejeni, vendar stabilni monarhiji ob restavraciji.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je angleška zveza?

V: Kdaj je bila razglašena Commonwealth?

V: Kateri dogodek je pripeljal do razglasitve Commonwealtha?

V: Kaj je protektorat?

V: Zakaj se izraz Commonwealth uporablja ohlapno?

V: Kdo je vladal v času protektorata?

V: Kako se je oblikovala vlada Commonwealtha v letih 1653-1659?

Išči po črki