Kongres konfederacijskih držav
je bil zakonodajni organ konfederacijskih držav Amerike. Deloval je med ameriško državljansko vojno med letoma 1861 in 1865. Tako kot kongres Združenih držav Amerike je bil tudi kongres Konfederacije sestavljen iz dveh delov. Zgornji dom je bil senat. Sestavljala sta ga dva senatorja iz vsake zvezne države, ki so ju izvolili državni zakonodajalci. Spodnji dom se je imenoval predstavniški dom. Njegove člane so izvolili državljani posameznih zveznih držav.
Vloga in pristojnosti
Kongres konfederacijskih držav je imel podobne temeljne pristojnosti kot kongres ZDA: sprejemanje zakonov, odobritev proračuna, razglasitev vojne, določanje obsega obdavčitve in nadzor nad nekaterimi izvršnimi funkcijami. Ker je država delovala v času obsežne vojne, je imel kongres pomembno vlogo pri zagotavljanju vojaških sredstev, mobilizaciji in zakonodaji, ki je urejala vojaško službo in oskrbo vojske.
Sestava in način izvolitve
Konfederalni senat je bil sestavljen iz dveh senatorjev iz vsake od zveznih držav Konfederacije; senatorje so izbirali državni zakonodajalci, kar je bilo v skladu s prakso tistega časa v ZDA. Predstavniški dom je imel člane, izvoljene neposredno s strani volivcev v posameznih okrajih; mandati predstavnikov so bili krajši kot senatnih članov. Apportionment oziroma razdelitev sedežev v predstavniškem domu je temeljila na prebivalstveni statistiki, pri čemer je konfederalna ustava ohranila nekatere določbe, kot je upoštevanje sužnjev pri določanju prebivalstva (na podoben način kot prejšnja praksa v ZDA).
Delo med vojno in posegi centralne oblasti
Kongres je v času vojne sprejemal ključne ukrepe, ki so vključevali zakone o konzkripciji (obveznem vojaškem vpoklicu), nadzor nad proizvodnjo, finančne ukrepe za financiranje vojne in določbe o obvezni rekrutaciji in prisilnem odvozu zelenjave in blaga, kadar je bilo to potrebno za vojsko. Ti ukrepi so v praksi pomenili širitev pristojnosti centralne oblasti; hkrati pa je bil kongres pod pritiskom zveznih držav in njihovih predstavnikov, ki so zagovarjali pravice držav in omejitve osrednje oblasti.
Organizacija in delovanje
Kot večina zakonodajnih teles je imel kongres obsežen sistem odborov, pripravo zakonodaje, razprave in postopke za sprejem zakonov. Predsednik Konfederacije in podpredsednik (vice president) sta imela določene vloge pri zakonodajnem procesu; podpredsednik je bil tudi predsednik senata in ga je pogosto zastopal pri vodenju seje.
Seje in obdobja
Kongres Konfederacije je imel različna zasedanja, vključno s Provisionalnim kongresom, ki je deloval ob ustanovitvi Konfederacije, ter z dvema rednima kongresoma, ki sta delovala med leti vojne. Sedež konfederacijske vlade je bil sprva v Montgomeryju (Alabama), kasneje pa je bil premaknjen v Richmond (Virginia), kjer je kongres večino časa zasedal. Zlom Konfederacije in poraz v vojni sta pomenila tudi prenehanje delovanja kongresa leta 1865.
Omejitve in zgodovinski pomen
Kljub formalnim pristojnostim je bil kongres omejen zaradi vojne situacije, logističnih težav, ekonomskih pritiskov in notranjih nesoglasij glede tega, do katere mere naj centralna oblast prevzame nadzor za vojne potrebe. Zgodovinsko je kongres Konfederacije pomemben kot primer, kako je zakonodaja reagirala na izzive velike vojne in kako so razprave o pravicah držav ter centralizaciji oblasti vplivale na odločitve v obdobju 1861–1865.